Najlepša hvala predsednik. Dobrodošel kandidat.

Jaz se tudi spomnim, pred približno osemnajstimi meseci je kolega Mahnič ministru Erjavcu postavil več kot 60 vprašanj, pa se ni nobeden ob to obregnil niti ni to izpostavljal v nekem postopkovnem predlogu.

Glede na to, da se je situacija zdajle malce obrnila in se bo spreminjala koalicijska in opozicijska vloga, jaz ne bom tako prizanesljiv kot je bila kolegica Korče. Kar sem do zdajle slišal, je bila neka analiza trenutnega stanja s katero smo poslanci tako ali tako zelo dobro seznanjeni, sploh tisti, ki smo člani Odbora za obrambo, kar je za kandidata, ki je že petkrat zasliševal bodoče ministre, po mojem mnenju občutno premalo, bi ste prišli gasiti, torej ste vi šesti gasilec zdajle po vrsti od kar ste tukaj notri. Slišati je bilo kar nekaj novosti. Eno zagotovo pozdravljam, to je skrb za družine vojakov, ampak za nekatere druge zadeve pa mislim, da je že zdajle kar dobro poskrbljeno, seveda ne pomeni to, da niso mogoče razne izboljšave, na primer, nova varnostna služba, čeprav zdajle potekajo ravno pogovori, da bi za vojake po 45. letu priskrbeli delo v obmejni policiji ali pa v pravosodnem sistemu. Zelo bo treba predebatirati tudi idejo o vključitvi varde v vojsko. Seveda je potrebno pohvaliti tako naše obrambne enote in tudi enote zaščite in reševanja, vse ostalo pa so bile bolj neke splošne usmeritve, ki bi jih lahko zagotovo spregledali kandidatu, ki ni bil že dolga leta tako blizu viru informacij kot ste bili sami. Da je Slovenska vojska v težavah, je jasno vsem. Prevzemate izredno kompleksen resor, ki so ga v preteklosti zaznamovale premnoge afere, največkrat povezane ravno z nabavami opreme. Koalicijska pogodba, ki smo jo dobili, na žalost jo bo treba izpostaviti, je glede vojske ekstremno minimalistična, če se zelo milo izrazim. Celoten vojaški resor je zajet v dveh splošnih alinejah. Postopno uvajanje naborniškega sistema in šestmesečnega vojaškega roka in konsolidacija profesionalnega sestava Slovenske vojske. Ne bi želel biti nesramen, ampak prepričan sem, da si tako vojska kot Ministrstvo za obrambo zaslužita malce več vizije ali pa piarovske domišljije pri oblikovanju koalicijske pogodbe. Pa pojdimo lepo po vrsti. Vse se začne pri financah. Zadnja Vlada je krepko povečala proračun Ministrstva za obrambo. V dveh letih je tako obrambno-varnostnemu resorju namenila 40 milijonov evrov več vsega skupaj na dobre pol milijarde. Z dvema uredbama je krepko izboljšala finančni položaj profesionalnih vojakov, namenjeni pa sta tudi stimulacij podaljševanja pogodb o zaposlitvi. Nadaljevalo je z aktivnostmi za ureditev statusa vojakov po 45. letu in podprla seveda nabavo najnujnejše opreme predvsem štirikolesnikov, ker jih že zdaj videvam po cesti, tako da mislim, da se nabava počasi zaključuje, ter helikopterjev. Vendar slednjega ministrstvo iz meni neznanih razlogov še ni izvedlo torej helikopterjev, čeprav je ravno zaradi dvojnosti uporabe bila ta namera temu področju tudi zelo politično podprta.

V zadnjem letu in pol ste v dosedanji opoziciji venomer poudarjali, da je potrebno spoštovati zaveze mednarodnim povezavam glede obrambnih izdatkov. Tukaj se bom malce navezal na kolegico. Kakšno je vaše mnenje glede 2 % BDP ste že nekako nakazali, vendar me vseeno zanima kako boste do te vsote prišli, tudi glede na izjavo dr. Logarja na današnjem zaslišanju za ministra za zunanje zadeve, ki je eksplicitno zagotovil, da 2 % BDP morata biti namenjena vojski. Torej nekako boste morali te zadeve uskladiti.

Vsi vemo, da je struktura proračuna izredno neugodna in je velika večina izdatkov zakonsko definirana. Nekomu bo treba torej nekaj vzeti, da bo Ministrstvo za obrambo lahko dobilo več. Ne me narobe razumeti, seveda se strinjamo s tem, da je potrebno več vlagati v vojsko, ampak zanima me od kod, kako in na kakšen način, predvsem pa kdaj. Verjetno bo že letos pripravljen rebalans in verjetno ste v teh nekajmesečnih pogovorih za sestavo nove Vlade že tudi obravnavali kakšne številke. To je kar se tiče financ.

V prejšnjem mandatu je Odbora za obrambo še pod vodstvom kolega Mahniča, skupaj z Vlado in takratno ministrico Andrejo Katič sprejel odločitev o nakupu osem kolesnikov Boxer, ki ga pa je aktualni odbor skupaj z ministrom zamrznil oziroma se je prekinil. Nakup je bil ocenjen na 350 milijonov evrov in pravzaprav že finaliziran, manjkala je samo še odobritev Odbora za zunanje zadeve, pa bi se ta zadeva zaključila. Takrat sem bil član obeh odborov in obrambe in zunanjih zadev. Torej samo parafirali bi oziroma potrdili bi pogodbo in bi se zadeva izpeljala.

Kakšna je vaša opredelitev do tega nakupa oziroma kako boste nadaljevali z opremljanjem hrbtenice operativnega dela vojske, kar 8 kolesniki zagotovo so. Vemo namreč, da so vozila, to smo pa že slišali na odboru, da so ta vozila, ki so danes v uporabi, na koncu, so iztrošena in pravzaprav so nevarnost za naše vojake operativnem smislu.

Če nadaljujemo z nujno opremo, so tukaj helikopterji. Prejle sem jih že omenil. Vemo, da ste ravno vi zahtevali, mislim Nova Slovenija, ne vi osebno, zahtevali sklic seje skupnega odbora, kjer smo razpravljali o helikopterski nujni medicinski pomoči, vendar neposredno povezani ravno s helikoptersko enoto Ministrstva za obrambo. Glede te pomoči je bilo v javnosti veliko izpostavljenega, stroka pa zagotavlja, da ravno prepletenost državnih sistemov zagotavlja najbolj smotrno izrabo tako kadrov kot tudi opreme. Na kakšen način boste zdaj torej izpeljali nakup helikopterjev? Vemo, da smo bili tudi v tem mandatu zelo blizu, zakaj se to ni zgodilo, mi še vedno ni jasno. Verjetno boste to lahko zelo hitro ugotovili. In kako bo organizirana helikopterska nujna medicinska pomoč, sploh v luči močnih lobističnih pritiskov po privatizaciji te službe, čeprav izkušnje govorijo, da je tovrstna pot krepko dražja in tudi neučinkovita. Vojaški piloti so namreč vrhunsko usposobljeni. Spomnimo pa se tudi nenehnih aneksov zasebnega izvajalca v preteklosti, ki je izvajal tako službo, saj tržna cena enega naleta oziroma enega reševanja nikakor ni ustrezala profitni naravnanosti in javnemu interesu helikopterske nujne medicinske pomoči.

Zadnje, ampak niti najmanj najmanj pomembno pa je okoljsko vprašanje in vprašanje sodelovanja z lokalnimi skupnostmi. Jaz tudi prihajam iz Postojne. Ja. Vemo, da je to vprašanje neposredno povezano z več resorji, vendar ga bo enkrat potrebno rešiti. Govorim namreč o osrednjem vadišču Poček, ki leži neposredno na zbiralniku vode za več okoliških občin, predvsem pa za vodo 20 tisoč ljudem iz občin Postojna in Pivka. Vemo, da je Ustavno sodišče razveljavilo državni prostorski načrt za Poček, in da je nov v izdelavi. Minister Zajc je dodatno naročil še obširno študijo vplivov na okolje, ki pa še ni zaključena, prebivalstvo že petnajst let, najmanj petnajst let zahteva vodovarstveno uredbo, v obravnavi pa je tudi Zakon o zaščiti vodnega vira, ki bo zdaj verjetno zaključil svojo zakonodajno pot, to je odvisno pa od novega ministra za okolje in prostor. Med MORS in lokalno skupnostjo se sicer pogovori nadaljujejo, vendar je bil dosedanji rezultat zelo skromen, tudi če ga gledamo zgodovinsko. Že leta 2000 so občanke in občani na referendumu rekli ne Počku. Takratna lokalna oblast je sicer štiri leta kasneje, 2004 sklenila z MORS dogovor o sodelovanju, vendar na zelo vprašljiv način pa še z bolj vprašljivimi posledicami. Če zavestno zanemarimo okoljsko vprašanje potencialnega onesnaževanja in se fokusiramo le na finančni del, vas sprašujem. Ali je pravni termin do 260 tisoč evrov na leto ustrezen, čeprav je lokalna skupnost od tega sporazuma odstopila. Ne / nerazumljivo/ odnosa, ampak ravno zaradi sklicevanja na besedico »do«. Namreč vmes se je zgodilo, da ta »do« je pomenil tudi nič. MORS doslej ni spoštoval svojih dolžnosti in je še vedno dolžan kar nekih krepkih več 100 tisoč evrov, ki jih je obljubil za izgradnjo gasilsko-reševalnega centra v Postojni, ki je potreben konec koncev tudi zaradi požarne zaščite vadišča. Jaz vem, da tukaj nekaj teh vprašanj ni bilo neposredno povezanih z vami, ampak zadevo bo treba rešiti medresorsko. Torej zanima me:

Kaj si mislite o državnem prostorskem načrtu, vodovarstveni uredbi in na koncu tudi o Zakonu o zaščiti vodnega vira? Ali se bomo z aktivnostmi na Počku ukvarjali stihijsko, tako kot zdaj, z okoljskimi monitoringi, ki jim lokalna skupnost ne verjame? Na kakšen način se boste pravzaprav povezali z ministrstvom, ker se morate, z Ministrstvom za okolje in prostor in ta gordijski vozel enkrat končno presekali?

Poleg tega, da tukaj nastaja še eno zelo veliko pravno vprašanje. Ministrstvo za obrambo namreč že par let ne plačuje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na Počku in ta nadomestila gredo v težke milijone evrov, vedno z nekimi pravnimi manevri se ministrstvo temu izogiba, koliko dejansko pa je tega denarja, pa nihče ne ve, ker je to davčan skrivnost. Tudi to bo potrebno enkrat nasloviti in zadevo rešiti, čeprav sem rekel, če zanemarimo okoljski vidik, dajmo se lotiti vsaj tega pravnoformalnega in tudi finančnega. Še bi lahko razglabljali o nujnih korakih Morsa, med katerimi so, kot sem že poudaril, ravno slednji izrazito medresorski. Čaka vas zelo težko delo. Nekaj napredka smo naredili tudi v tej Vladi in to nam morate priznati. Več denarja je bilo, nekaj ukrepov smo izvedli, vas pa čaka naporno delo in zagotovo bliskovita reakcija. Takoj, ko se boste usedli, bo potrebno ta »status quo«, ki je do zdaj veljal, pa mislim, da ga bolj v negativnem smislu presekati in iti naprej. Prosim vas, vsaj tam kjer se lahko opredelite, vem da se ne morete povsod, za konkretne odgovore in napoved nekih prvih korakov, če pa bo potrebno, se bom pa kasneje vsekakor še oglasil s podvprašanji. Kar se pa tiče povezav z lokalno skupnostjo Pivke in Postojne, pa sem vam vsekakor na razpolago za mediatorja oziroma povezovalca, tako kot sem bi do zdaj, najboljše je pa to narediti, vam že zdaj povem iskreno, mimo kamer vsaj na začetku.

Hvala lepa pa srečno.