Spoštovani predsednik Bevk, hvala lepa! Drage poslanke in poslanci! Priznam, da je rahlo nenavaden občutek sedeti na tej strani. V moji dosedanji poslanski karieri sem petkrat sedel na drugi strani, ko smo zasliševali različne ministre za obrambo, kar tudi govori o tem, da se na teh položajih ministri menjajo očitno kar zelo hitro.

Čutim eno posebno dolžnost kot dolgoletni poslanec, da bom tudi kot minister krepil čim boljše odnose s parlamentom. Tukaj bi se rad na tem mestu še posebej zahvalil predhodnim ali dosedanjemu in predhodnemu predsednikom odbora za obrambo, ki so vsaj pri Odboru za obrambo vedno skrbeli, da je naš odbor redno obiskoval Ministrstvo za obrambo, Slovensko vojsko, Upravo za zaščito in reševanje in na takšen način tudi prispeval k temu, da smo se poslanci na terenu konkretno seznanjali s stvarmi. Tukaj gre zagotovo zahvala sedanjemu predsedniku Bevku, pa nekdanjemu predsedniku Francu Jurši, pa tudi nekdanjemu predsedniku Žanu Mahniču, ki so na tem področju naredili veliko. Če bom izvoljen za ministra za obrambo, potem vam zagotovo lahko zagotavljam, da bodo pri meni ministrska vrata za člane Odbora za obrambo vedno odprta. To ne imejte nobenih skrbi.

Sistem nacionalne varnosti Republike Slovenije ima tri stebre. Eden je varnostni sistem, drugi obrambni sistem in tretji sistem zaščite in reševanja. In kar dva ključna stebra spadata v resor obrambe. Če je sistem zaščite in reševanja dobro delujoč sistem, upam si trditi, da zagotovo eden boljših v Evropi, lahko rečem, da se bom z vsemi ukrepi trudil, da bo tako ostalo tudi v prihodnje, da ga še dodatno nadgradimo in ga naredimo še močnejšega. Na drugi strani pa je obrambni sistem v precej hudih težavah. V času zadnje gospodarske krize se je varčevalo predvsem v Slovenski vojski. Zadnje desetletje je bilo za Slovensko vojsko desetletje stagnacije in nazadovanja. To si moramo priznati. Zato si ne delam popolnoma nobenih utvar, da bom jaz uspel rešiti v dveh letih vse tisto kar moji predhodniki niso bili sposobni rešiti ali pa niso zmogli rešiti v desetih letih. Zavedam se, da na resor prihajam predvsem kot gasilec, gasiti požar in šele ko bo požar pogašen, šele takrat se bom lahko začela resna rekonstrukcija sistema. Največja težava s katero se sooča ta resor so zagotovo negativni kadrovski trendi. V zadnjih letih je bilo narejenih več celovitih analiz stanja obrambnega sistema. Tukaj presenečenj nad tem kako nizko smo padli, praktično ni. V zadnjih letih, žal, v zadnjih letih izgubljamo bataljon vojakov brez vsakršne vojne. Bataljon vojakov v zadnjih letih izgubimo. Zaradi dodatnih nalog, ki pa jih prinaša bodoča migrantska kriza in pa tudi soočanje s koronavirusom, se kadrovske potrebe zgolj povečujejo, žal pa so kadrovski odlivi zaskrbljujoči. Zato bo moja ključna naloga na tem resorju obrniti negativne kadrovske trende. Če teh trendov ne bomo obrnili, potem Slovenske vojske kmalu ne bomo imeli več. Obrambni sistem takoj potrebuje delujoče rešitve, ki bi kadrovske trende izboljšali takoj, ne šele čez nekaj let. Obseg in struktura Slovenske vojske sta opredeljena v resoluciji o splošnem dolgoročnem razvoju in opremljanju Slovenske vojske do leta 2025, ki ga je leta 2010 kot najvišji razvojno usmerjevalni in dolgoročni članski dokument sprejel prav ta Državni zbor. Resolucija kot ciljni skupni obseg določa 10 tisoč pripadnikom. S ciljnim razmerjem med pripadniki stalne sestave in pripadniki prostovoljne pogodbene rezerve, 4 proti 1. srednjeročni obrambni program Republike Slovenije od 2018 do 2023, pa kot cilj določa 7 tisoč 600 pripadnikov stalne sestave in tisoč 500 prostovoljne pogodbene rezerve do konca srednjeročnega obdobja. Tako torej pravi obstoječi strateški dokumenti Ministrstva za obrambo in brez sprenevedanja lahko rečem, da je jasno, da če ne bomo nič kaj bistvenega hitro spremenili, da seveda teh številk ne bomo dosegli. Kot pa je navada pri obrambnih dokumentih, v dokumente zapisujemo marsikaj in marsikatere cilje, ki pa se jih potem niti približno ne držimo niti jih ne uresničujemo in se zaradi tega žal pretirano nihče kaj pretirano ne vznemirja. Še leta 2018 smo pisali o profesionalni sestavi s 7 tisoč 600 pripadniki. Dejansko stanje je daleč od načrtovanega. V Slovenski vojski je po razpoložljivih podatkih februarja letos delovalo 6 tisoč 359 pripadnikov in pripadnic. Po pogodbeni rezervi pa 669 pripadnikov. Od leta 2017, se je profesionalno sestava skrčila za okoli 530 pripadnikov. Takšnega upadanja kadra Slovenska vojska dolgoročno jasno ne more preživeti oziroma, bo slej ko prej ne operativna. Kadrovska podhranjenost ob pomanjkanju ustrezne tehnike in finančnih virov, je tudi eden izmed glavnih razlogov za negativne ocene v poročilu o pripravljenosti vojske. Kako torej popraviti kadrovsko sliko? Če je to moja temeljna naloga, potem seveda pričakujete, da imam tudi nekaj rešitev na tem področju.

Pri svojem delu bom seveda najbolj osredotočen, kako obrniti sedanje negativne kadrovske trende. Pregledali bomo način pridobivanja kadra, ki ga bo zanesljivo potrebno nadgraditi. Pregledali bomo, kako je s plačami v vojski, v primerjavi s sorodnimi poklici. Zagotovili bomo, da bo slovenski vojak za svoje delo tudi primerno plačan. Ni pa vse v plačah. Posvetiti se je potrebno tudi družinam vojakov in jim omogočiti dostopno še prvo stanovanje ali pa rešitev stanovanjskega problema. Ta pristop mora zevati tudi pri dostopnosti do vrtcev, do štipendiranja otrok in tudi na koncu, ob pomoči, ob starosti in onemoglosti.

Takoj nameravam pristopiti tudi k reševanju vojakov po 45. letu. Name osebno, so se v preteklosti obračali številni pripadniki Slovenske vojske, ki so častno služili domovini, potem pa so se, ko so dopolnili 45. let, počutili zavržene in zapostavljene. To se enostavno ne sme dogajat, zato bomo proučili zakonske možnosti, da bi v okviru Ministrstva za obrambo organizirali varnostno službo, ki bo prvenstveno skrbela za varovanje objektov. V njo bomo prestavili vojake po 45. letu, seveda le tiste, ki bodo želeli ostati v obrambnem sistemu. Na ta način bomo delno razbremenili tudi vojake, ki jim varovanje objektov, predvsem jemlje čas, ko bi se lahko usposabljali ali izvajali druge naloge. Zavedam se, da bomo zanesljivo naleteli na številne birokratske ovire, kot ponavadi, nam bodo zatrjevali, da se to ne do, ampak, zagotavljam vam, da bom storil vse, kar je v moji moči, da ta problem tudi razrešim.

In sedaj do najbolj razvnemajoče teme zadnjih tednov, naborništvu. V javnosti se okoli naborništva pojavljajo številne polemike. V koalicijsko pogodbo smo jasno zapisali, da bomo naborniški sistem vpeljali postopoma, zato bomo pričeli s pripravljalnimi ukrepi že v tem mandatu. Naj pa opozorim, da vpeljevanje naborništva ne bo samo po sebi rešilo vse težave, ki jih Slovenska vojska ima. Prav tako vpeljava naborništva ne bo poceni in bo za to potrebno pridobiti dodatna sredstva, ki jih trenutno v obrambnem proračunu ni. Slovenska javnost je glede naborništva razdeljena – polovica ga zelo podpira, druga polovica mu zelo nasprotuje. Postopno uvajanje je zato edina logična poteza koalicije, saj bomo s postopno uvedbo naborniškega sistema, javnosti lahko dokazali, da nikomur, ki to ne bo želel, ne bo potrebno nositi orožja in da služenje domovini ne bo izguba časa in niti ne denarja.

Po izkušnjah drugih evropskih narodov, ki imajo uveden nabor, je stanje med mladimi približno tako: ena tretjina mladih je žal zdravstveno nesposobnih za služenje vojaškega roka, druga tretjina se mu na vse mogoče načine izogiba, vsaj ena tretjina mladih, pa je motiviranih in je tudi pripravljenih služiti vojaški rok. Moj cilj je, da do uvedbe obveznega služenja vojaškega roka, dobimo čim več motiviranih mladih, ki bodo prišli na prostovoljno služenje vojaškega roka. V tem uvodnem delu, je moje temeljno vprašanje, zakaj bi tistim mladim, ki si želijo služiti vojaški rok, to služenje priskutili zaradi tistih, ki si tega služenja ne želijo in preden bo sprejemljivost služenja vojaškega roka širše sprejemljiva, je potrebno jasno dokazat, da bomo naredili ta, to služenje vojaškega roka, privlačno za mlade, predvsem pa, z različnimi ukrepi odpravili občutek, da gre za izgubljen čas, zato bomo poudarjali več namenskost Slovenske vojske.

S služenjem vojaškega roka bodo mladi pridobili veliko veščin, ki jim bodo koristili skozi celo življenje. Pri usposabljanju bomo poleg vojaških veščin večji poudarek dajali na preživetju v naravi, osnovam gasilske veščine, izpopolnjevanje v prvi pomoči, krepitev sposobnosti v logističnih in informacijskih veščinah, skratka vse to, kar bi mladim lahko prišlo zelo, zelo prav v njihovem nadaljnjem življenju. Z ministrstvom, pristojnim za delo bomo poiskali rešitve, da se bo služenje vojaškega roka štelo v pokojninsko dobo in da bo služenje tudi plačano, kar z drugimi besedami pomeni, da bomo z naborniki podpisali pogodbo. Služenje vojaškega roka tako ne bo izguba časa, ampak dragocena izkušnja v življenju vsakega mladega. Če bi se izkazalo, da bi lahko s prenovljenim prostovoljnim služenjem vojaškega roka dobili dovolj kandidatov, potem bi lahko mirneje in časovno nekoliko daljše razmišljali o trenutku uvedbe obveznega služenja vojaškega roka. Seveda pa je potrebno razmišljati širše in prostovoljcem, ki bodo vključeni v rezervne enote z dodatnimi bonitetami, povrniti njihov prispevek v obrambi domovine. Kakšne bi lahko te bonitete bile, bomo ugotovili, ko bomo natančno preučili primere dobrih praks iz tujine. Naj pa že takoj poudarim, da bi zaključeno služenje vojaškega roka na nek način moralo imeti tudi prednost pri iskanju službe v državni oziroma javni upravi. Naj poudarim, to se mi zdi zelo pomembno, da reaktivacija naborniškega sistema nikakor ne cilja na ukinitev aktivne sestave, njihovega obsega oziroma spremembo njihovih nalog. Sodelovanje v mednarodnih operacijah in misijah bo še vedno v izključni domeni aktivnega poklicnega dela vojske, kamor se bo še naprej usmerjala tudi večina obrambnih investicij. Vloga nabornikov bo v okrepitvi obrambnega sistema na nacionalnem ozemlju. Tudi drug podsistem nacionalne varnosti in drugi podsistemi večkrat računajo na pomoč Slovenske vojske, kot na primer pri naravnih nesrečah, in prav tu lahko primerno nagrajevanje in organizirani rezervni sistem razbremeni poklicni del in pomaga zagotoviti tisto stopnjo celovite varnosti, ki jo državljani od nas tudi pričakujejo. Seveda pa naborništvo oziroma prostovoljno služenje ne bo imelo hipnih in takojšnjih učinkov na obrambni sistem. Ker pa je kadrovska situacija zaskrbljujoča, potrebujemo rešitve, ki bodo dale rezultate že jutri. V letu 2015, ko smo bili priča migrantskemu valu, je v izredno kratkem času naše meje prečkalo več kot pol milijona migrantov. Pokazalo se je, da smo v teh razmerah, da smo se v teh razmerah lahko zanesli skoraj izključno le na lastne zmogljivosti. Prav tako se je pokazalo, da policija, ki je zadolžena za varovanje naše meje, bremena ni mogla dolgo nositi sama. Zelo hitro je bila na pomoč vpoklicana vojska. Vojaške ter policijske sile so skupaj le stežka s skrajno požrtvovalnostjo posameznikov uspeli obvladati migrantski val in ga kanalizirati proti zahodu. Ob tej krizi se je jasno pokazalo, kako pomembno je, da se zanašamo na lastne sile, in kako nevarno je lahko kadrovska podhranjenost vojske in seveda policije. Tako bo okrepljena prisotnost Slovenske vojske potrebna nemudoma ob novi migrantski krizi. Če na meji ne bomo imeli zadostnega števila policistov in vojakov, potem ne moremo pričakovati, da bomo lahko učinkovito zaščitili našo južno mejo. Zato razmišljamo o možnosti poziva prostovoljcem, naj se pridružijo Slovenski vojski. Gre za poziv vsem prebivalcem Republike Slovenije, ki so stari do 65 let, so v primerni psihofizični kondiciji in so bili v preteklosti na nek način vojaško usposobljeni. To pomeni, da so služili vojaški rok ali pa opravili temeljno vojaško usposabljanje. Prostovoljci bi se začasno vključili v vrste pogodbene rezerve. Z vsakim prostovoljcem bi podpisali pogodbo in jim zagotovili plačilo, seveda če bi pred tem ustrezno opravili tudi varnostno preverjanje. Lahko bi se vključili za določen čas, lahko bi izvajali naloge en teden na mesec ali v skrajnem primeru čez vikend, odvisno od razmer oziroma potreb. Določil bi se minimum dodatnega usposabljanja. S pomočjo državljanov, ki bi se odzvali na prostovoljni vpoklic bi Slovenska vojska opravljala nezahtevne naloge, ki pa morajo biti opravljene. Poudarjam, trenutno je to le ideja, ki pa bi ob hudi kadrovski stiski lahko bila hitra in začasne rešitev težav. Seveda bi za to morali poiskati tudi ustrezno zakonsko podlago. Zakaj tako razmišljam? Če se v nekih vardah združuje več sto pripadnikov in so ti pripadniki pripravljani patruljirati po južni slovenski meji, potem ne vidim razloga zakaj te posameznike ne bi vključili ob primerni usposobljenosti, ob varnostnem preverjanju v uradne strukture Slovenske vojske. In zato govorim o prostovoljnem vpoklicu tistih, ki so bili v preteklosti na različne načine usposobljeni, da lahko pomagajo Slovenski vojski, kot sem dejal, pri manj zahtevnih nalogah.

Glede obrambnega proračuna je potrebno reči še nekaj besed. Lahko imamo blede obrambnega proračuna veliko različnih misli, razmišljanj, stališč, ampak eno je potrebno zelo jasno povedati in iz teh temeljev moramo vsi skupaj izhajati. Prvič, v začetku 90. let smo se, sicer z majhno večino, ampak odločili za lastno vojsko. In danes to lastno vojsko imamo. In drugič, leta 2013 smo na referendumu, 2003 se opravičujem, smo na referendumu za Nato zelo jasno poudarili, da si želimo članstva v Natu. In če upoštevamo ti dve okoliščini, ta dva postulata, potem je marsikaj lažje pri teh razmišljanjih o prihodnjem obrambnem proračunu. Grožnje naše varnosti so neposredne in nedvoumne. Suverenosti naše države brez kredibilnih obrambnih sil si ne znam predstavljati. Nihče nam ne more pomagati, če bremena za svojo lastno obrambo ne bomo pripravljeni v prvi vrsti nositi tudi sami. Višina obrambnih izdatkov in ustrezno vlaganje v obrambo je ključno za vzdrževanje in krepitev nacionalne varnosti v katero se je v zadnjem desetletju vlagalo odločno premalo. Varnostno okolje, ki obdaja Republiko Slovenijo se je v zadnjem desetletju bistveno poslabšalo. Zavedamo se, da smo z nekaterimi investicijami odlašali odločno predolgo. Ne samo zaradi negativnih kadrovskih trendov, ampak tudi zaradi nadgradnje tehnike in infrastrukture moramo dvigniti obrambni proračun. Aktualna vlada je pred časom sama dala politično zavezo severno atlantskemu zavezništvu. Konkretno je primer v odhajanju, gospod Šarec, pisal pismo generalnemu sekretarju Nata decembra 2018, da bomo do leta 2024 namenili 1,5% BDP za obrambo. Po današnjih projekcijah in trendih smo daleč od tega cilja, ki ga je obljubil premier Šarec. Zato ni čudno, da je nedavno sam minister za obrambo Erjavec rekel, da je Slovenija nekredibilna v zavezništvu. Zaradi nacionalne varnosti, ne zaradi Nata, bo potrebno sprejeti nov srednjeročni načrt financiranja obrambnega resorja. Usmerjevalne dokumente Ministrstva za obrambo bo potrebno do konca leta osvežiti na obstoječe stanje in jim začrtati realistično pot. Preverili bomo status nabav vojaške opreme glede na že sprejete dokumente srednjeročnega obrambnega programa 2018-2023. Preko zahtev Slovenske vojske bomo ugotovili dejanske potrebe po opremi, vozilih, plovilih in zalogah streliv. Začrtali bomo prioritete, ki jih lahko realno izvedemo v dveh letih. Oblikovanje srednje bataljonske bojne skupine in z njo povezanih pripravljalnih aktivnosti bo eden od mojih ciljev tega mandata. Ta bojna skupina bo temelj manevrskega dela Slovenske vojske in brez tega temelja enostavno ne moremo govoriti o kredibilnih obrambnih silah. Zavedam se, da je to zimzelena tema vseh ministrov za obrambo, ampak na tej točki bo potreben korak naprej, če Slovensko vojsko želimo obdržati. V procesu nabave bomo zagotavljali transparentnost in uveljavljali ničelno toleranco do korupcije. Komunikacija med direktoratom za logistiko in Slovensko vojsko mora biti na visokem nivoju, predvsem ko gre za temeljne in najdražje sisteme. Omenjena komunikacija je ključnega pomena za transparentnost, zato vam zagotavljam, da bom z vsemi sredstvi, ki so mi na voljo, to transparentnost tudi zagotovil. Preverili bomo tudi možnost, da se sredstva za nakup opreme iščejo tudi izven integralnih sredstev proračuna, predvsem za nakup tiste opreme ali zmogljivosti, ki se lahko uporabljajo večnamensko, se pravi, tudi za namene zaščite in reševanja. Morda lahko določen del opreme dobimo pod posebnimi pogoji vlada vladi ali pa v obliki donacij. Obrambno-varnostni sistem je del zavarovalne police naše države in kolektivna varnost v okviru zavezništva Nato je še vedno najboljša in najcenejša zavarovalna polica, ki jo ta država ima. Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije je sprejeta lansko leto, pravi, da varnostno okolje na obrobju evroatlantskega prostora postaja vse bolj nepredvidljiva. Evropsko varnostno okolje zaznamuje vse bolj agresivna drža Rusije, nestabilnost na bližjem vzhodu in vzpon Kitajske. Priča smo oslabljenju mednarodnih pravil, soočamo se s hibridnimi grožnjami, s kibernetskimi napadi, terorizem je postal naš dnevni spremljevalec. Umetna inteligenca, najsodobnejši oborožitveni sitem, intenzivno delovanje v elektromagnetnem polju, kibernetski prostor, vesolje, kot novo področje vojskovanja, itn. Skratka, vojaška tehnika in tehnologija postaja vedno bolj tehnološko sofisticirana, razlika med vojaško in civilno-tehnologijo pa vedno bolj zabrisana. In kaj to pomeni za Republiko Slovenijo? V primeru globalne krize ali vojaškega spopada v Evropi je velika verjetnost, da bodo direktne grožnje Slovenije v vojaškem konfliktu predstavljali udari iz daljave, diverzantsko in teroristično delovanje, napadi na ključno infrastrukturo, kibernetsko delovanje, psihološko propagandno delovanje, poizkusi rušenja ustavne ureditve. Vse to in še mnogi drugi izzivi predstavljajo skupno skrb in izziv tako za nato kot tudi Evropsko unijo. Posledice tega je tudi krepitev in razvoj vojaških zmogljivosti Evropske unije ter oblikovanje novih pobud, okrepljene skupne varnostne in obrambne politike Evropske unije. Razvoj in krepitev sodelovanja na področju varnosti in obrambne v okviru EU, ni namenjeno podvajanju aktivnosti z Natom, ampak krepitev evropskega stebra znotraj njega.

Slovenija bo tudi pod mojim vodenjem ministrstva za obrambo ostala zavezana mednarodnim operacijam, saj so te tesno povezane z varnostjo in stabilnostjo tako bližnje regije kot tudi širšega mednarodnega okolja. Prav tako so neposredno dokaz, da se zavedamo naših odgovornosti pri širših naporih mednarodne skupnosti za mir in stabilnost v svetu. Zagotovo nam zaradi naših rezultatov na tem področju ni potrebno zardevati. Naši vojaki kjerkoli po svetu so, svoje delo opravljajo dobro in to nam priznavajo tudi zavezniki. Prioriteta naših operativnih prizadevanj bo še vedno ostal Zahodni Balkan, bo pa naše udejstvovanje na misijah odvisno predvsem od varnostnih razmer doma in od kadrovskih razmer v vojski.

Glede na to, da sem bil predsednik, ozirom sem še, predsednik Komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb je prav, da kakšno besedo tudi rečem o Obveščevalno-varnostni službi Ministrstva za obrambo, od katere pričakujem, da bo izvajala zakonsko določene naloge, in da bo delovala zakonito. V Obveščevalno-varnostni služba je v zadnjem času prišlo do aktivnosti, ki so bile milo rečeno, z vidika zakonitosti vprašljive. Prav tako se sprašujem o kvaliteti obveščevalne podpore, če pa vemo, da je bila odločitev odhodov vojakov iz Iraka verjetno sprejeta na osnovi napačnih zaključkov ali celo zavajajočih in netočnih informacij. Z ustreznimi organizacijskimi ukrepi bom zagotovil, da bo Obveščevalno-varnostna služba Ministrstva za obrambo učinkovit servis obrambnemu sistemu. Ne želim, da ta služba tekmuje s SOVO, želim pa, da se tesneje poveže s Slovensko vojsko in da do Slovenske vojske nima podcenjujočega odnosa.

Glede logistike je potrebno reči nekaj besed, zlasti, ker to zanima številne župane in lokalne skupnosti, ker ima Ministrstvo za obrambo tudi nekaj nepremičnin, ki se tako ali drugače dotikajo različnih občin. Nepremično premoženje, ki je v upravljanju ministrstva, bomo pregledali v smislu uporabnosti in perspektivnosti za obrambo. Odsvojitev premoženja bo odplačna, odsvojitev premoženja bo odplačna, dopuščam pa možnost prenosov na občine preko Zakona o skladnem regionalnem razvoju. Dopuščam tudi možnost prenosa premoženja preko Zakona o stvarnem premoženju, kar se tiče občinskih cest. Tako pridobljena sredstva se bodo vlagala v nepremičnine, v upravljanju ministrstva, v vojašnice, v poligone, v skladišča in za potrebe Uprave za zaščito in reševanje. Na področju logistične infrastrukture bomo težili k zmanjševanju števila skladišč materialnih sredstev in k izgradnji centralnega logističnega centra. Skladišča streliv in minsko eksplozivnih sredstev bomo posodabljali v skladu s standardi, predvsem na področju na področju zagotavljanja mikroklime, nadzora in varovanja, kar je ključno za tovrstna skladišča.

Če je bil ta del namenjen predvsem obrambnemu sistemu, je prav, da nekaj besed namenim tudi drugemu pomembnemu stebru ministrstva, to je zaščiti in reševanju, ki je, kot sem dejal, izjemno dobro delujoč sistem in naredimo vsi skupaj, da bo tak sistem v prihodnosti tudi obstal. Sistem zaščite in reševanja je bil sicer v preteklosti večkrat potisnjen v ozadje, a zagotavljam vam, da mu bom dal primerno pomembnost in težo. Kot sem dejal, trenutno sistem deluje dobro. Uprava za zaščito in reševanje ustrezno usmerja sistem, so pa seveda vedno možnosti za izboljšave.

Slovenski sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, je v marsičem unikum. Gre za izjemno učinkovito povezavo med prostovoljnimi in profesionalnimi enotami, kar nam marsikdo zavida in kar dela ta sistem še posebej učinkovit. Ob tem, kot tudi sam zaprisežen gasilec ne moremo mimo, ne da bi omenil slovenske gasilce, ki so za vse nas ideal požrtvovalnosti in tudi pomoči drugim. Uprava za zaščito in reševanje Republike Slovenije usmerja sistem, ki je kompleksen. Res je, da se marsikdaj omenja le gasilce, vendar imajo v tem sistemu enako pomembno vlogo še drugi. Naj omenim gorske reševalce, pa jamarske reševalce, potapljače, kinologe, Rdeči križ in številne druge. V javnih reševalnih službah tako deluje skupaj okoli 34 tisoč oseb.

Eden izmed ciljev mojega mandata bo vzpostavitev sistema za množično alarmiranje. Govorim o vzpostavitvi digitalnega sistema. O čem govorim? Želimo vzpostaviti celovit sistem obveščanja in alarmiranja preko mobilnih telefonov in drugih komunikacijskih naprav. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, bo vzpostavila platformo, operaterji mobilne telefonije pa bodo vzpostavili komunikacijske kanale za obveščanje prek mobilnih telefonov. Omogočeno bo tudi obveščanje prek tekstovnih sporočil, poslanih na radio, televizijo, prek različnih elektronskih panelov, na primer, v železniškem in avtobusnem prometu. Sistem bo vključeval tudi storitev obveščanja in alarmiranja prek namenske aplikacije za pametne telefone.

Torej, želim si, da gre Slovenija tudi po poti drugih digitaliziranih dežel, da ne bomo odvisni samo od sirene, če poenostavljam, ampak tudi od SMS obvestil. Skratka, da bomo alarmirani tudi preko svojih pametnih naprav, kar bo alarmiranje postavilo v še boljšo luč oziroma ga naredilo še bolj učinkovitega.

Glede regijskih centrov za obveščanje – naj vas pomirim, da jih ne nameravam združevat, jih pa nameravat povezovat. O čem govorim? Ključno je namreč, da klici na 112 ostajajo mogoči tudi ob velikem številu kličočih. V takem primeru en center ne zmore pritiska, zato je tehnično potrebno pripraviti sistem povezljivosti, povezovanja vseh centrov za obveščanje bo omogočena z vzpostavitvijo nove platforme za sprejem klicev na številki 112 z uporabo /nerazumljivo/ protokola. Torej, ne da bi fizično centre združevali, ampak da bi naredili tehnični sistem, da se ti centri lahko medsebojno povezujejo in drug drugemu pomagajo, ko je en center pretirano obremenjen. O tovrstnem povezovanju govorim.

Naj povem, da podpiram željo številnih organizacij za izgradnjo centra za spremljanje, pripravljenost in odziva na nesreče. Ideja po izgradnji skupnega centra za spremljanje, pripravljenost in odziv na nesreče se je pojavila po opozorilih ključnih krovnih organizacij s področja zaščite in reševanja, Gasilske zveze Slovenije, Združenja slovenskih poklicnim gasilcev, Gorske reševalne službe, Jamarske reševalne službe, Rdečega križa ter drugih združenj iz zvez s področja zaščite in reševanja na državni ravni. Povedali so, da jim primanjkuje prostorov za opravljanje njihove dejavnosti.

Usmeritev o vzpostavitvi takšnega centra je navedena tudi v nacionalnem načrtu varstva pred naravnimi nesrečami v letih 2016-2022, in sicer poglavje 6.3.1, ki pravi naslednje, citiram: »Da bomo spodbujali dolgoročno združevanje in razvoj prostorskih, tehničnih, logističnih in drugih zmogljivosti gasilcev, nujne medicinske pomoči, civilne zaščite, Rdečega križa in drugih reševalnih služb na skupnih lokacijah oziroma v skupnih objektih zaradi povečanja racionalnosti, učinkovitosti, pa tudi hitrejšega odzivanja ob različnih nesrečah.

Morda komu ne bo všeč, ampak nameravam reorganizirati Inšpektorat za varstvo pred naravnimi nesrečami. Pomembno vlogo v sistemu varstva pred naravnimi nesrečami ima prav ta inšpektorat. Iz dosedanjih 13 izpostav bi prešli na 4 izpostave po kriteriju enakomerne porazdelitve po Sloveniji, kar je najpomembnejše, bomo z oblikovanjem novih izpostav zagotovili enakomernejšo razporeditev zavezancev med inšpektorjem. Hkrati bomo zmanjšali število vodij, kar bo povečalo število inšpekcijskih nadzorov, zmanjšali bomo birokratske postopke in omogočili učinkovitejšo koordinacijo.

Zaključil pa bi rad z nekaj besedami tudi o vsem grozečem koronavirusu. Sistem zaščite in reševanja je že sedaj zelo aktiven in bo tudi v prihodnosti. Izvedene so bile številne aktivnosti sistema, naj opozorim, da se sistem civilne zaščite aktivira šele ob aktivaciji državnega načrta zaščite in reševanja ob pojavi epidemije. To zaenkrat še ni bilo sproženo, sproži pa se to na predlog ministra za zdravje, to povem zato, ker bo morda kdo vprašal, zakaj civilna zaščita še ni bolj angažirana v teh zadevah.

Ne glede na trenutne razmere, pa če bom izvoljen, bom od tega sistema takoj zahteval naslednje. Da aktivneje pomaga zdravstvu pri vzpostavitvi in organizaciji vstopnih točk, zagotavljanju zaščitnih sredstev in drugih nalog. Vstopne točke so ključne, da preprečimo nadaljnje okužbe v slovenskem zdravstvenem sistemu, kjer je zadeva trenutno najbolj rizična. Tudi več je potrebno narediti pri dobavljanju zaščitnih sredstev. Vsi, ki bodo tako ali drugače rokovali s tem, morajo biti ustrezno zaščiteni.

Zahteval bom, da se takoj izdela natančen načrt postavitve mobilne bolnišnice na zahtevo zdravstva in po odločitvi zdravstva določi točno lokacijo postavitve te mobilne bolnišnice. Potrebujemo prostor nogometnega igrišča in lahko zagotovimo kapaciteto za oskrbo 120 bolnikov. Ta stvar bo nujna, če bi se koronavirus eksponentno še naprej širil, ker po do sedaj razpoložljivih podatkov, imamo na različnih lokacijah približno 350 postelj oziroma kapaciteto za 350 ljudi. In če bi koronavirus prebil neko mejo, kjer sistem lahko še obvlada razmere, potem bo postavitev te mobilne bolnišnice nujna. In seveda, stvari morajo biti že danes pripravljene, da se to lahko zgodi.

Zahteval bom tudi, da se pripravi načrt oskrbe ranljivih skupin prebivalcev, ki bi lahko bili v izolaciji ali oboleli na domu. To nalogo bo seveda potrebno izvesti v sodelovanju s CSD in občinami. O čem govorim? Če bi bile razmere še bolj kritične, kar pomeni, da bi bilo potrebno postavljat v izolacijo celotne kraje ali pa širša območja, potem bo zelo pomembno tudi, kako se bo zagotavljala oskrba teh območij, ki bodo v karanteni. In tukaj bo imel obrambni resor oziroma sistem zaščite in reševanja zelo pomembno nalogo in vlogo. Zahteval bom, da se izdela natančno navodilo, kako se bodo vključevale ekipe prve pomoči kot pomoč zdravstvenim delavcem na vstopnih točkah, kontrolnih točkah na meji ali pri oskrbi ranljivih skupin prebivalcev. Če ne bomo uspeli zajeziti širitev koronavirusa, potem bomo morali uporabiti vse kapacitete, ki so nam na razpolago. Iz Italije prihajajo nekatera zelo tragična pisma, opisi situacije, kako zdravniško osebje tam pregoreva, kako tudi samo zboleva in kako enostavno jim manj kapacitet. In zato ob vseh ukrepih, ki jih predvidevamo, tudi od tega, da se bo v prihodnosti začela vršiti kontrola na mejah v smislu merjenja temperature, pregledov in tako naprej, tega zagotovo ne bodo počeli policisti, ampak bodo to počeli zdravstveni delavci. Skratka, za vse manj zahtevne stvari, kjer lahko zagotovimo recimo ljudi ali pa skupine, ekipe prve pomoči, ki bi lahko razbremenilo zdravstveno osebje, bo to zagotovo dobrodošlo. Zahteval bom tudi, da se pripravi podrobnejši pregled za izvajanje posebnega prevoza bolnikov in da se pripravi vse potrebno za zagotavljanje opreme s področja začasne namestitve, če bo le ta v katerikoli fazi tudi potrebna. Pripraviti je potrebno vse za pomoč policiji in redarskim službam pri zaporih in morebitni karanteni in pripraviti je potrebno, vse potrebno za pomoč pri dezinfekciji, dezinsekciji in deratizaciji. Predvidevam tudi, da bo aktiviran načrt državnega načrta zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljivih bolezni, zato bom od sistema zahteval, da se takoj začne s pripravami na operativno urejanje pomoči drugih držav in mednarodnih organizacij v silah in sredstvih.

Spoštovane poslanke in poslanci, kot ste lahko slišali, je izzivov na področju obrambe celo morje. Kot sem dejal, na resor predvsem prihajam kot gasilec. Gasit težave, ki so se nakopičile v vseh teh letih. Ne delam si utvar, da bom spreminjal svet, zelo bom pa zadovoljen, če bom lahko zaustavil te negativne trende, s katerimi se sooča sedaj obrambni resor. In pri gašenju požarov bojo moje prioritete naslednje: prvič, učinkovit in odločen odziv na epidemijo koronavirusa; drugič, zaustavitev negativnih kadrovskih trendov; in tretjič, dvig obrambnega proračuna. Brez ljudi ni obrambnega sistema, čudežev pa tudi ni mogoče delati brez ustreznih sredstev. Tako da si želim, da bom tudi v prihodnosti imel politično podporo Odbora za obrambo. Vesel sem, da so bile razmere v tem odboru marsikdaj drugačne kot na številnih drugih odborih v parlamentu, kjer smo poslanci večkrat iskali skupne točke in možnosti. In želim si, da me boste v luči morebitnega ministra tudi videli kot nekdanjega kolega in poslanca.

Hvala lepa, ker ste me poslušali.