Govor

Karla Urh

Lepo pozdravljeni. Spoštovana kandidatka.

Na začetku se moram opravičiti, ker ravno poteka tudi odbor, hearing na Odboru za kulturo istočasno, tako da sem zato tudi malo zamudila.

Vendar vseeno sem pozorno poslušala vašo, bom rekla zanimivo predstavitev, ki mi je všeč. vendar bi vam vseeno zastavila nekaj vprašanj, ker jaz sem vedno poudarjala, da je treba dati našim Slovencem v zmamejstvu in po svetu nekako, ne denar, ampak nekako pozornost in pa nekako zanimanje, da vedo, da se zanje zanimamo in da jih nekako tudi priznavamo. To je bil moj moto in iz vaše razprave sem to nekako tudi malo zasledila, tako da upam, da to nadaljujete. Vendar kljub temu imam nekaj vprašanj.

In sicer. Mladi v svetu, mladi Slovenci v zamejstvu in po svetu se verjetno vse manj zanimajo, ker so iz mešanih zakonov ali kakorkoli že, za slovenski jezik. In mogoče prvo vprašanje za vas. Kako nameravate povečati zanimanje mladih Slovencev v zamejstvu in po svetu za slovenski jezik in kulturo? Ker obstajajo neki načini, kot sem rekla tudi večje pozornosti. Kako pa vi poskušate oziroma boste poskušala, spoštovana kandidatka, me zanima.

Potem pa mogoče tudi še nekaj vprašanj. 8. oktobra 2019 je bilo še zadnjič glasovanje glede ustavnega zakona o zmanjšanju predstavnikov ljudstva v obeh predstavniških domovih Italije. Ta zakon je podprlo 553 predstavnikov spodnjega doma, le 14 jih je bilo proti. To za Slovenijo lahko pomeni, da ne bo več spoštovan 26. člen zaščitnega zakona za Slovence v Italiji iz leta 2001. 26. člen omogoča predstavnikom slovenske manjšine, da so lažje izvoljeni v oba predstavniška doma Italije. Določila faze volilnega procesa so določena tako, da omogočajo lažjo izvolitev predstavnikov slovenske manjšine. Kakšna menite, da bi morala biti vloga nove vlade glede na novo sprejete ustavne zakone, ki so, ki bo vplival na 26. člen zaščitnega zakona za Slovence v Italiji.

Vlada Marjana Šarca je naredila velik korak, kot ste že povedali, v izobraževalnem, nekako v izobraževalnih ustanovah – pomoč Slovencem z raznoraznimi učitelji slovenskega jezika. In sprejeli smo tudi zakon na 9. redni seji Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki bodo, to je bilo 12. 12., če se ne motim, 2019, ki bodo prispevali k temu prihodnjem šolskem letu. Ali boste v prihodnje delali v tej smeri, da se poveča ozaveščenost v izobraževalnih ustanovah slovenskih skupnosti izven meja Republike Slovenije? In kako, seveda.

O repatriaciji ste kaj nekaj povedali. 21 ljudi je bilo iz Venezuele, eden iz Sirije. Jaz mislim, da je prav, da se nadaljuje ta repatriacija in ne dvomim o tem, da boste poskušali pomagati. Vendar, kakšno bo vaše nadaljnje delo v sklop nekako te repatriacije iz Venezuele me zanima še naprej. In mogoče še eno tako vprašanje, malo več od tega, kar se je nekako dogajalo, so pa že bila kakšna vprašanja in pomisleki – kakšno pa je vaše mnenje, da bi Slovenski izseljenci svojega predstavnika dobili tudi v Državnem zboru Republike Slovenije?

Toliko zaenkrat.

Hvala.