Gospa predsednica bi prosil samo, če si nisem vse zapisal, da me spomnijo, ker je bilo veliko.

Torej gospa poslanka mi je najprej postavila nekaj vprašanj. Se res, še enkrat opravičujem, če ne bom skočite v besedo, ker verjetno sem kaj spregledal ali pozabil, ker je bilo veliko navrženega pa počasi pišem. Najprej ste govorili o Zakonu o kulturnem tolarju se me ni zdi kako je za to… Prosim! Pardon, evro. Jaz imam to še iz tistih časov, ko smo o tem govorili, ampak se razumemo kako je bilo sedaj omogočeno in sprejeto, da bo kulturni evro v Republiki Sloveniji spet zaživel, kar je izjemna stvar in se mi zdi izredno imenitno in čestitke mojemu predhodniku, da je bilo v njegovem času to. Torej, v tem kulturnem evru je mišljeno 122 milijonov in ta razdelitev se mi zdi, da je že nekako v grobem dana kako bo črpana. Jaz bi to povedal, da to velja z a 7 let se mi zdi od leta 2021 do 2027. Rad bi povedal, da v letu 2005 do 2008 smo imeli za štiri leta isto 122 milijonov, ampak dobro. Jaz sem zelo vesel, da to je in to bo seveda treba izkoristiti. Jaz se bojim ne bojim torej upam, da bo teklo sedaj to proračunsko leto bolj ali manj normalno in ob eventualnem rebalansu si bo treba zagotoviti sredstva, izboriti upam, da tudi s pomočjo pozicije in opozicije, če hočete, da bi, vendarle dobili tistih 9 milijonov, ki so namenjeni za prvo tranšo za naslednje leto, s katero bi zaorali bi človek rekel pot in zatrasirali nekatere pomembne projekte. Tukaj sedaj vi bolje veste kot jaz je razdeljeno na 7 sklopov in če jih, ta izkušnja mi vendarle govori iz preteklih let, če nekje nam uspe nekatere projekte odprete, vendar pa morajo biti - še enkrat opozarjam – zelo dobro pripravljeni, potem se mi zdi, da se jih tudi da izvesti in se nobena Vlada temu ne more izogniti, ker je večja škoda, če pustite nekaj na pol odprto kot pa karkoli. Potrebno bo biti zelo natančen, zelo zahteven in pogledati pravzaprav, kar se da res narediti. Jaz bom to na vsak način poskušal uresničiti, uveljaviti in se seveda tudi za to boriti.

Vi ste govorili tudi, potem če se ne motim o umetnosti pa kapitalu kako je ta grd. Mogoče se ne boste strinjali pri umetnosti ne sedaj kulturi je žal ali pa tako je, da so stvari, ki prihajajo bi človek rekel iz zahoda in so vsi v glavni umetniški trendi tako v avantgardni kako bi rekel sodobni umetnosti, če hočete, moderni, klasični, vendarle prihajajo iz tega sveta, ki ga pač nekateri ne priznavajo dobrih namenov, če se poenostavim, vendar sem izredno presenečen ob teh stvareh kako se vedno pa vsi radi hvalijo kako so na zahodu razstavljali ali če je kakšen člančič izšel v kakšnem časopisu na zahodu in o tem veselo poročamo. Vsi se hvalijo kako so na zahodu študirali in kako imenitno velja. Pri umetnosti je pa tako, da je odlično, če se na zahodu šolajo čim več bi človek rekel, ampak naj ne pridejo, potem nazaj in naj ne posnemajo tistega, kar se je tam zgodilo, ampak bi bil vesel, da s tem ne dokazujejo, da so oni up too date, ampak naj se navzamejo tiste umetniške svobode in prostosti bi človek rekel, ki preseže in dejansko spodbudi lastno kreacijo. To je razlika med imitacijo in kreacijo, ampak dobro, tako je. To mislim glede umetnosti bi človek rekel.

Spodbujati privatizacijo kulturne dediščine torej kot, da je to kako bi rekel v namen koga. Jaz sedaj teh stvari ne vem gospa torej ne poznam. Verjamem, da so nekateri lastniki torej že lastniki obstoječi lastniki nekih pomembnih zaščitenih hiš, ki so pa ne boste verjeli tudi zelo premožni pa želijo preložiti na državo, da jim obnovijo hišo. Mi smo imeli tako nesrečno stvar recimo z Rilkejevo domačijo, hišo na Bledu, kjer se človeku srce trga. Človek, ki je zelo bogat je pustil namenoma, da ta stvar propade. Je imel še nekaj druga bremena, ampak pustimo to. Da bi pa želeli privatizirati pa moram reči, da ne poznam. Poznam neke ljudi, ki so imeli grad v svoji lasti, bil je profesor na AGRFT žal je umrl, ki je s svojimi prispevki poslušal to obnoviti in nikamor ni pravzaprav kje daleč šlo. Popravite me, jaz ne poznam hotenj in takih kako bi rekel skritih namenov, s katerimi bi si ljudje želeli prisvojiti kulturno dediščino in potem z eno neprimerno bi človek rekel ravnati. Na drugi strani pa kot se spominjam in kot sem se tudi informiral tudi sedaj pa mnoga kulturna dediščina, ki je bila s strani države obnovljena pa žalostno propada in propada na tak način – jaz se spomnim še pred leti sem še gledat Turjak, ki ga je bilo pol obnovljenega – lokalna skupnost, ki ima ključ od tega je pustila, da recimo je žled vode tekel na novi parket pa je bilo vse ven vrženo pa je un zmignil z rokami. Torej, hočem reči, da lokalne skupnosti pri teh obnovah ne znajo ponuditi vsebine niti ne ravnajo skrbno s to dediščino, kar je tudi njihova dolžnost. Vendarle bi opozoril na to, da je kulturna dediščina tudi ustavna kategorija mi imamo v 5. členu in tam okoli 70. člena napisano kako je kulturna dediščina seveda tisti fundament identitetni točka bi človek rekel, za katero mora država izražati skrb in tudi vsak posameznik, ki je delež te dediščine. Toliko bi, če vam zadostuje ta odgovor.

Potem ste govorili o RTV in kakšne načrte imajo in če bomo pritiskali na RTV. Nekako sem občutil očitek bi človek rekel, da smo mi tisti ta nova koalicija ali pa ta stranka, kateri jaz pripadam tisti, ki bi radi zavzeli prostor medijski in ga popolnoma podredili. Poglejte gospa danes je v medijski strukturi torej v medijih strašna slika - bom prišel na RTV -, ampak strašna slika na medijski strukturi privatnih medijih, v katerih dopuščajo novinarje kot ta zadnje ljudi na izredno poniževalni način mislim, da v zadnjem letu okoli 130 novinarjev v največjih časopisih, za katero so dolgo časa mislili, da so svetovni / nerazumljivo/ teh stvari. Medijski strokovnjaki, ki se smatrajo za mednarodno priznane in jim jaz ne očitam te mednarodne pravzaprav odličnosti se kaj nič ne javljajo, nič ne slišim. Ko smo delali RTV zakon, ki je javni zavod bi človek rekel in ga ljudje vzdržujejo s prispevkom in zberemo na leto – me popravite – 90, 100 milijonov je 571 novinarjev, ki se sedaj sploh ne javljajo in ti grdi ljudje, katere predstavnik sem jaz kot človek stranke pravzaprav ne vem če je komu kdo kaj rekel. Te ljudje se ne javljajo takrat je 571 ljudi podpisalo nekaj, da se čudim, da preberete tisto, kar boste tam brali se boste čudili, da pritiskamo na njih mednarodni forumu v Bruslju so se javili, prišli so posebni specialci poznavalci medijske strukture k ministru, jaz sem jih z veseljem sprejel, mislim da niso z veseljem odšli in če bodo prišli ponovno jih bom spet z veseljem sprejel in bom povabil tudi novinarje leve in desne, da bodo prisotni pri temu pa bomo videli kaj bo kdo poročal o tem. Torej, rekel bi to, da so bili takrat hudi pritiski skoraj, da bi si drznil pa naj razumejo za novinarski teror nad politiko sem dojemal to takrat pravzaprav pa ni bilo nič. Zakaj ne gospa? Ker je RTV zakon eden redkih zakonov bi si drznil reči v naši državi sploh v Evropi pa morda še kar posebej, ki še danes velja. Po pravilih 25-ih držav je bil narejen po vseh / nerazumljivo/, ki je. Sedaj kako ga naj torej napademo, požremo in uničimo? Veste teh namenov ni vsekakor je pa želja, da se RTV obnaša tako kot bi človek rekel je intenca in jasno razvidno iz zakona. Programski svet mora biti uravnotežen in slediti se mora mislim, da ste govorili o profesionalnosti in seveda natančnem odgovornem delu, pri katerem se ločuje veste od komentarja in podobno tako kot se zna. Sicer pa nihče nima proti temu torej na glavo mi ne pade mi tudi takrat ni padlo na glavo, da bi koga podredil mislim pa, da so danes mediji izredno podrejeni tako levi kot desni, če hočete, in ne prizanesljivi v svojih kako bi rekel sporočilih javnosti posebej pa še do določenih oseb. Če bi bil čas ali pa prostor, če se bo normalno se bo tudi od teh kako bi rekel nekih prenapetih besed se bo počasi sam uravnotežil, če bo pameten, če ne pa naj si pripiše vsako svojo zgodbo sebi to so privatni mediji, zasebni mediji in mislim, da jih pravzaprav kupuje vedno manj ljudi. Verjetno tudi zaradi tega, ker so tako jasno in nedvoumno pristranski in govorijo ali pa kako bi rekel mnogim se očita, da gre za sovražni govor in tako naprej, ampak tem, če bi me nekdo vprašal bom z veseljem naredil predavanje o tem ali odgovoril na to kaj je sovražni govor in kako se temu streže in kaj to sploh je. Poslušajte, RTV Slovenija želim, da dela in upam dobro, da ne bo v zgubah, da o skrbno zbiral svoje teme in jih profesionalno izvajal in sporočal in to je pravzaprav vse. Kar razumete o profesionalnosti in tako naprej upam, da to vsaj sodi v ta odgovor, ki sem ga dal.

NUK2 in izgradnja NUK2. Za NUK2 in za te priprave se je porabilo torej že takrat, ko sem bil jaz se mi zdi 5 milijard tolarjev samo za izkopanine, nad izkopanine, ponovne izkopanine, zasutje, od zasutje, pri zasutje in ne vem kaj. Potem torej dobro ne sledim vem, da je bil načrt narejen že od gospoda arhitekta Mušiča, ki je torej vrednostno se ne sme do posameznih imen kot minister opredeljevati, kar me moti sicer, ampak ne bom torej arhitekt Mušič je naredil načrte. Mislim, da je gospa naslednica moja Šircelj to spremenila in so naredili neke načrte nove. Koliko je šlo denarja jaz tega ne vem in vsekakor tudi kot minister za kulturo sem bil dolgo mnenju, da je Mušičev načrt bi človek rekel ustrezen, vedno ga je tudi kako bi rekel časovno mu je sledil z novitetami in novostmi skratka opremil to delo, ampak to so podrli in novega arhitekta, vendar do realizacije ni prišlo. Prostor, kjer bi NUK naj stal smo mislim, da smo še v moji vladi odkupili tisti prostor, kjer je sedaj parkirišče. Kako je prišel do največji, najbolj sposoben gospodarstvenik na svetu do tega jaz ne vem tam pobira najemnino je grdo kot kakšna torej vse skupaj je grdo to je, vendarle glavno mesto in to je grdo, kar je tisto parkirišče, če se smem izraziti tako, ampak jaz bom poskušal pogledati kakšne so pogodbe in kakšno je izkoriščanje tega prostora. Kako bo ali bo prišlo do zidave ali ne veste torej minister za kulturo je poskušal že takrat takrat pa mogoče tudi kasnejši ne odrekam jim dobre volje in dobrih namenov, da bi pospešil to ali, da bi do tega prišlo, vendar v sami osnovi pa ni odgovoren minister za kulturo za to, ampak minister za šolstvo in znanost tako, da je na njemu tista glavna odločitev, da bo izpeljal, če bo izpeljal ta projekt. Se pa že sliši tudi druge stvari. Namreč, mi imamo enega kjer je že dolgo mrtev, si bom upal ovrednotiti tudi v kakovostnem smislu torej največji arhitekt slovenski gospod Plečnik je naredil tisti, kar je naredil torej NUK, ki je verjetno v zadostni meri odgovarja potrebam tistih, ki vodijo ven študirati in ne vem kaj. Zakaj? Zaradi tega, ker imajo danes torej vse fakultete lastne knjižnice, lastne prostore torej čitalnice in tako naprej in se to dispenzira in razbremeni. NUK verjetno in to slišim torej ne sedaj z desne ali leve, ampak od vendarle ljudi, ki se na to spoznajo NUK potrebuje resnično kakovostna torej skladišča in to potem distribucijo, ki se da z lahkoto opravljati. Toliko bi vam povedal sedaj ob NUK2.

Potem ste odprli vprašanje ljubiteljske kulture. Jaz mislim, da sem to nekje nakazal vsaj v eni vrstici. Jaz nisem želel imeti sedaj tak govor kot sem ga imel leta 2004 ali ta uvodni, ko sem bil minister, ker verjetno ni potrebno tako ocenjujem. Ljubiteljska kultura je v tej vertikali bi človek rekel od ljubiteljske do vrhunske ali do elitne ali do avantgardne, ki seveda tudi mora imeti svoje mesto in mora biti prepoznana in podprta torej ima izjemno mesto. Mislim, da Ministrstvo za kulturo nakazuje relativno dobri zalogaj finančni vam ne znam sedaj povedati koliko, ampak v mojem času pa mislim, da tudi kasneje je bil ta zalogaj relativno ustrezen, če lahko rečem temu tako in to je podstat, iz katere raste kasnejši profesionalizem ali pa seveda tudi, če se iz njega ne rodi raste pravzaprav tista podstat, ki ve, da se zaveda samega sebe skozi jezik skozi umetniške prakse najrazličnejše in v ljubiteljskih kulturi je prav tako razvita vsa pahljača umetniških praks in poetik ne sedaj samo tradicija, da grdo rečem harmonika, ampak tudi pravzaprav sodobni umetniški izrazi mogoče kot je gospod govoril tam o teh avtonomnih conah in ne vem kaj. Tudi v to sodi ljubiteljska kultura in tudi kot vem se mi zdi, da tudi nekatere stvari financirajo.