Prav lepo pozdravljeni vsi skupaj, še posebej spoštovani kandidat!

Jaz bi mogoče začela takole nekako. Veliko odgovorov sem dobila, čeprav ne kaj konkretnega, vendar bi začela tako nekako z muzej in ustavljanje nepremično kulturo in infrastrukturo v državi. V državni lasti se včasih znajde nekako vsa ta, bom rekla, mašinerija v hudi finančni stiski, pa naj bo to sama obnova nepremičnin ali pa samo poslovanje teh institucij, v ta namen je Vlada Marjana Šarca sprejela tudi Zakon o kulturnem evru, s katerim se tudi za kulturno infrastrukturo za obdobje šestih let namenja več kot 20 milijonov evrov. V koalicijsko pogodbo ste zapisali, da boste pripravili podlage za uresničitev prepotrebnih investicij v kulturo in kulturno infrastrukturo. Zanima nas od kod boste vzeli dodatna sredstva za uresničitev tovrstnih investicij. Morda pa razmišljam v napačno smer, pa ne bo šlo za dodatna finančna sredstva iz državnega proračuna, ampak za privatizacijo nepremične kulturne dediščine in ostalih objektov z opravičilom, da se s tem nastavlja ogledalo javnim zavodom in ostali nepremični kulturni dediščini v državni lasti ter spodbuja konkurenčno okolje. Če vas vprašam nekako, ker neposredno boste tudi na kulturnem področju na katerem ni primerno govoriti o konkurenčnosti, saj govorimo o kulturi, umetnosti, različnih načinov izraženo v fizični in neoprijemljivi obliki, ki so in tako je edino prav, neodvisni od povpraševanja na trgu, na kulturnem področju ne sme iti za kapital. Smo na področju odražanja različnih pogledov na svet. Umetnik ne naslika umetnine takšne, da bi ljudem ustrezala in od katre bi imel umetnik dober zaslužen, umetnost, slika odraža umetnikovo občutenje sveta, nekateri si bodo to želeli pogledati v galeriji, drugi pač ne, spodbujali privatizacijo nepremične kulturne dediščine in muzejev. Nekako v času druge Janševe vlade pod drugo vprašanje se je znižal RTV prispevek za 5 %, prvotni plan pa je bil 10 %. Težnje po znižanju ali celo ukinitvi RTV prispevka vse pogosteje slišimo tudi danes, pod pretvezo želje po racionalizaciji, se ustvarja politični pritisk na javni servis ter njihovo uredniško politiko. Kakšne načrte imate tokrat ali boste spet skušali z ukrepi pritiskati na uredniško politiko oziroma si jo s tovrstnimi pritiski tudi prikrojiti po lastni volji? Naj opozorim, da je javna RTV ne samo informativni program, ampak tudi vse tiste vsebine, ki jih državljani potrebujejo, a ne zanimajo takšnega kroga gledalcev in poslušalcev, da bi bile zanimive tudi za oglaševalce in jih komercialne radijske ali televizijske postaje ne ustvarjajo. Zato bi se te vsebine izgubile in ne bi več našle poti do naslovnikov. Pri tem gre za vsebine o kulturi, izobraževalne vsebine, kakovostno dokumentarne oddaje domače produkcije, komercialno, ne toliko zanimivi športni dogodki, nenazadnje tudi prenosi bogoslužij so pomembni predvsem za tiste ljudi, ki se jih zaradi določenih okoliščin ne morejo udeleževati. Model javnih medijev je danes potreben bolj kot kadarkoli prej. Medijska področja so šla namreč v eni smeri v zmanjševanje demokracije in družbenega potenciala. Javni medij je še kako potreben, ker narašča organizirano laganje, zavajanje, propagandno delovanje. V okolju tržne koncentracije in komercializacije medijev je obstoj enega medija na katerem se lahko javnost zanese nujen, ker razširja kakovostne in preverjene vsebine ter informacije, pokriva vsa področja, ponuja cel spekter vsebin, nagovarja široko občinstvo, poslanstvo javnega zavoda, neodvisnost programa. Komercialni mediji ciljajo, izbirajo koga nagovarjajo, določene ciljne skupine od katerih imajo koristi in jim prinašajo dobiček, vsebine prodajo oglaševalcem z vsemi njihovimi značilnostmi z namenom večje branosti razširjajo lažne vsebine, sovražni govor, z vsemi zavajajo in delujejo propagandno. Je kaj narobe s tem, da nekdo, ki ima televizor ne plačuje RTV prispevka in k temu malo da ne poziva tudi druge, je narobe, da to počne predsednik Vlade. RTV ni strokoven medij, RTV je vzdržana s prispevki državljanov, postaja pa pristranska. Pri informativnem programu neprofesionalnost. Kaj vi razumete kot profesionalen objekt in objektiven medij? Medij, ki gledalcu dopusti ustvariti svoj pogled ali medij, kot je Nova24, ki gledalcu predstavlja kot edino sprejemljivo le eno ideološko polje – ideologijo stranke SDS?

Naslednje vprašanje, ki ste ga že nekako omenili, pa me še vendarle zanima. Kako boste kot minister nekako se zavzeli za nadaljevanje gradnje NUK-a 2? Kajti vlada Marjana Šarca je z gradnjo nove knjižnice mislila zelo resno – za projekt gradnje, za izdelavo projektne dokumentacije, za gradnjo Narodne in univerzitetne knjižnice NUK 2 je namenila okoli 1,6 milijona evra. Pričakujemo, da bo gradnja NUK-a 2 ena od vaših prioritet in da bodo temu namenjena tudi državna proračunska sredstva. Finančno ključno bo do leta 2021, ko bo treba zagotoviti prvih 5 milijonov evrov za gradnjo ter predvsem 2022 in 2023, ko bo treba za gradnjo odšteti okoli 37 milijonov evrov.

Naslednje vprašanje. Kako gledate na vprašanje ljubiteljske kulture, v kateri aktivno in v več kot 5 tisoč kulturnih društvih deluje preko 110 tisoč ljudi? Predstavljajo tudi edini kulturni, ponudbo ljudem v krajih, ki dosežejo praktično vse. Kako si vi nekako zamišljate, da bo nekako sofinanciranje vseh društev, da bodo preživeli?

In mogoče še za zaključek, ker sama prihajam tudi iz tega področja. Europa cantat je v času vašega ministrovanja v prvi vladi Janeza Janše zanimalo za možnost organizacije festivalov v okrajih, kjer je zborovska dejavnost zanimiva ali pa nerazvita. Kot minister za kulturo se potrdili kandidaturo Slovenije za organizacijo festivala Europa cantat, tik pred predstavitvijo kandidature pa ste se odločili, da kandidature ne boste finančno podprli. Po predstavitvi je odbor EC izglasoval Ljubljano za organizatorico. Predsednik EC vam kot ministru za kulturo Republike Slovenije in predsedniku vlade Janezu Janši, vam je napisal pismo o zelo uspešni kandidaturi in prosil za ponoven pomislek o možnosti sofinanciranja, vi pa ste se nekako odločili in odgovorili, da festival podpirate moralno, finančno pač ne. In s tem je bila takrat zgodba končana. Ali ste lahko zopet zgodi, da boste umaknili soglasje nekako v tem vseevropskem projektu Europa cantat, kot ste to naredili že v času vašega ministrovanja. Vlada Republike Slovenije je že potrdila kandidaturo Republike Slovenije za gostiteljico mednarodnega zborovskega festivala Europa cantat, ki bo med 17. in 25. julijem 2021.

Toliko zaenkrat.