Zdaj, naj najprej povem, da sem vabljen na to izredno sejo OZP po očitni pomoti. Ker z izpostavljeno problematiko, ki jo je nedavno predstavil predsednik Odbora za zunanjo politiko in je zavedena v zavezi oziroma zahtevi za sklic izredne seje parlamentarnega telesa, nimam praktično nič. To bom podrobneje obrazložil tudi v nadaljevanju. Kljub temu, da s to tematiko nimam praktično nič, sem se vabilu odzval, ker visoko cenim parlament kot institucijo, ki zagotavlja in omogoča argumentirano razpravo z namenom sprejetja najboljših odločitev za dobro državljank in državljanov Republike Slovenije.

Ker sem že bil izpostavljen, pa dovolite, da podam nekatera pojasnila. Zdaj, že sam naslov zahteve za sklic današnje točke, ki pravi: »Za ugled Republike Slovenije škodljiv odziv Ministrstva za zunanje zadeve na opozorila komisarke Sveta Evrope za človekove pravice v zvezi z omejevanjem svobodnega in neodvisnega novinarskega dela Republike Slovenije«. Že ta naslov temelji na dveh dokazljivo izmišljenih izhodiščih. Zdaj prvo, pravite: »Na opozorila komisarke Sveta Evrope za človekove pravice.« To ste tudi vi spoštovani prvi diplomat parlamentarne demokracije gospod Nemec, dejali. Ne drži. Vlada se na opozorila komisarke za človekove pravice Sveta Evrope ni odzvala. Zdaj, če ste to napačno zavedli v gradivu, bi se lahko v vmesnem času verjetno podučili do predstavitve te točke, ampak še enkrat - vlada se na ta opozorila, ki jih izpostavljate, ni odzvala. Morda se še bo. Če se bo, se bo odzval v njenem imenu UKOM.

In naprej, o tem, da odziv MZZ ni bil škodljiv, ko pravite »škodljiv odziv Ministrstva za zunanje zadeve«, vam bom pa v nadaljevanju argumentirano in z dokumenti dokazal, in sicer na primeru tega kako se je Vlada Republike Slovenije odzvala na neko drugo zadevo, objavljeno na spletnem portalu Sveta Evrope, in sicer na obtožbo o domnevnem pritisku predsednika vlade gospoda Janeza Janše na novinarje. Pisci zahteve za izredno sejo ste očitno pomešali ti dve oziroma ta dva dogodka, torej zapisa o domnevnih pritiskih predsednika vlade na novinarje in sporočilo za javnost komisarke za človekove pravice gospe Mijatović.

Zdaj, podlaga, ki jo sklicatelj omenja oziroma v osredišči kot glavni, osrednji razlog za sklic te izredne seje, je članek na spletnem portalu Necenzurirano. Celotna argumentacija na današnji seji torej temelji na enem samem članku objavljenem na spletnem portalu cenzurirano. Na enem samem članku. Sicer ne želim ocenjevati verodostojnosti tega članka, verjamem, da so drugi bolj poklicani za to, ne zunanji minister, bi pa glede na to, da je Ministrstvo za zunanje zadeve glavna zvezda tega članka oziroma da sem kot minister za zunanje zadeve v tem članku že vnaprej spoznan za krivega, v imenu MZZ-ja vendarle rad podal nekaj pojasnil, že zato, da zaščitim ugled in ime Ministrstva za zunanje zadeve.

Omenjeni članek svoje sklepanje zaključi na podlagi dveh neresnic, ki sta zlahka preverljivi vsakemu v tej dvorani, še posebej predsedniku Odbora za zunanjo politiko, in bi jih lahko kdorkoli preveril, če bi to seveda želel. Zdaj, na podlagi uporabe teh omenjenih dveh neresnic, ki jih bom kasneje izpostavil, pa potem izhajajo tudi vse obtožbe in sklepi predlagane zahteve za sklic izredne seje OZP.

Zdaj, laž je navedba, kot sem že omenil, da gre v primeru teksta, ki je bil posredovan na Svet Evrope, za depešo. Gospod predsednik odbora za zunanjo politiko, tudi sami ste uporabili besedo depeša kot narativ in uvod v svoje razpravljanje. Zdaj, tisti, ki malce pozna delo Ministrstva za zunanje zadeve, tega nebi mogel ne zapisati, ne izreči. Depeša kot stvarnopravni pojem pomeni, citiram: »dokumentirano sporočilo poenotene oblike in vsebine, ki ga za potrebe delovanja organa pripravi organ«. Glejte, tako zgleda depeša. To je depeša, spoštovani prvi diplomat parlamentarne diplomacije, to je depeša. Tako z gleda depeša, z navedbo komu je namenjena, kdo jo je pripravil, komu je naslovljena in potem z vsebino depeše. Takole pa zgleda dokument, ki ga smatrate nekateri kot depeša – brez glave, brez navedeno komu je namenjeno, zgolj teks, ki je pač vsebinsko pripravljen s strani nekaterega organa. Medij, ki ga vi naslavljate kot osrednji vir za razlago sklica, gre še korak naprej, in sicer ta dokument brez glave, brez vsega označi kot »Logarjevo depešo« Naj bo povsem jasno, Logarjeve depeše ni. Logarjeva depeša ne obstaja, pika. Druga laž, na kateri temelji, v bistvu, najprej članek, potem pa tudi zahteva za sklic te izredne seje, pa je tale omemba – »Po naših informacijah so dokument pripravili na MZZ, ki ga vodi Anže Logar.«

Glejte, za namene te razprave, sem šel malce pogledat kodeks novinarske etike. Novinarsko delo, točka 1: »Novinar mora preverjati točnost izbranih informacij in se izogibati napake. Svoje napake, četudi nenamerne, mora priznati in popraviti.« Točka 1 novinarskega kodeksa.

Zdaj bom pa nekaj zaupal, novinar ali novinarji, ki so pripravili ta članek, z dopisom, – »Po naših informacijah so dokument pripravili na MZZ, ki ga vodi Anže Logar.« in na podlagi katerega je potem nastala ta zahteva za sklic, pred objavo tega članka ni povprašal, z eno besedo, Ministrstvo za zunanje zadeve. Z eno besedo, z enim vprašanjem. Si predstavljate? Pa se zapiše, da je ta dokument nastal na Ministrstvu za zunanje zadeve. Zdaj, kaj že pravi Kodeks novinarske etike? – Novinar mora preverjati točnost zbranih informacij in se izogibati napakam.

Še nekaj, zgolj za, pač, morda nadaljnjo razpravo, kaj pravi Kodeks novinarske etike v nekih drugih točkah. Recimo 3. točka – »Novinar pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zahtevajo.« Kot sem rekel, Ministrstvo za zunanje zadeve ni dobilo enega vprašanja pred objavo tega članka. Enako mora storiti tudi, ko povzema hude obtožbe iz drugih medijev ali arhivov. Ali pa recimo, 5. točka – »Ko novinar objavlja nepotrjene informacije, govorice ali ugibanja, mora na to opozoriti.« Je bilo to upoštevano? Naj to presodijo drugi, morda, na izredni seji Odbora za kulturo, ki hkrati z izredno sejo Odbora za zunanjo politiko, pravkar poteka.

Tudi izhodišče za sejo je napačno. Tu bi vseeno veljalo, zaradi ugleda te institucije, torej parlamenta oziroma, vsaj zaradi ugleda Odbora za zunanjo politiko, poskrbeti, da vsebina sklica temelji na realnih in preverljivih dejstvih. Da torej sklicatelji opravijo zahtevani intelektualni napor, ki veleva preveritev zapisanega v zahtevi za sklic.

Naj ob tem spoštovanim vodjem delovnih teles, vsem, javno, že v začetku, ob mojem prvem obisku tega Državnega zbora povem, da je moj telefon ministra za zunanje zadeve vedno odprt za dodatna pojasnila. Če je odprt za nemškega zunanjega ministra, je odprt tudi za Nemca, vodjo Odbora za zunanjo politiko.

Želim, da posamezniki iz opozicije ne bi bili, posebej v tem času, obsedeni s politiziranjem, da se vklenejo celo nepreverjenih dejstev, ki temeljijo na napačnih predpostavkah, samo zato, da bi se javno kritiziralo posamezne ministre te Vlade. Na vsak način se s tem dela velika škoda slovenski zunanji politiki, še posebej v času pandemije, ko je za solidarnost in medsebojno sodelovanje in zaupanje med državami, ki le skupaj lahko premagajo to krizo, ključno za čim uspešnejše in čim hitrejše premagovanje pandemije koronavirusa, Covid-19.

Deklaracija in Strategija o zunanji politiki, oba dokumenta sta bila sprejeta v času, ko je bila na oblasti stranka gospoda Nemca. Parlamentarno oziroma, tudi parlamentarno demokracijo oziroma diplomacijo, zavezujeta takšnemu ravnanju.

Zdaj, v gradivu predlagatelji govorite o zapisu, ki ga je komisarka za človekove pravice Sveta Evrope objavila 3. 4. 2020. Govorite samo o tem. Odgovor, ki ga je pripravil UKOM(?) in ga preko Ministrstva za zunanje zadeve posredoval na Svet Evrope pa se sploh ne nanaša na to sporočilo. Si predstavljate sploh se ne nanaša? Skratka, pogovarjate se o gradivu, ki sploh nima prave reference na izvorni dokument. Oprostite, ampak za takšno nedoslednost v delovanju institucije kot je parlament bi pa težko našli opravičilo niti ni politično niti ni intelektualno korektno, ker če se zakonodajalec odloča na podlagi napačne reference, potem veste kakšne so lahko posledice pri nadaljnjem odločanju v naprej.

Sedaj pa k vsebini. Vzrok za objavo oziroma posredovanje odgovora je obtožba češ, da predsednik Vlade gospod Janez Janša pritiska na medije. Glede na porast obsega kritičnih novic od 13. 3. 2020 bi človek rekel, da je ta pritisk očitno bolj brezzobi, ker toliko negativnih novic kot se je začelo, kar na enkrat v slovenskih medijih pojavljati po tem datumu prej v 18 mesecih nismo doživeli. Tudi novinarje, ki jih srečujemo ob svojem delu – oprostite, ampak se mi ne zdijo prestrašeni – vestno opravljajo svoje delo upam, spoštujejo distanco, ampak prestrašenosti v njihovih očeh pa nisem zasledil. Kljub temu pa je spletni portal v okviru Sveta Evrope, kamor novice objavljajo najrazličnejša novinarska združenja in društva 26. 3. objavil kritični prispevek o predsedniku Vlade Janezu Janši. Obtožbe so bile objavljene pod rubriko citiram: »Druga dejanja, ki vplivajo na svobodo medijev.« Sem spadajo skladno z internim pravilnikom Sveta Evrope, ki je tudi objavljen na spletni strani naslednja novica: »Akti, ki vplivajo na svobodo medijev vključno z omejevanjem zakonodaje, ki posega v svobodo medijev.« Popravite me, ampak jaz se ne spomnim, da bi Vlada v zadnjem mesecu sprejela kakršnikoli novi medijski zakon.

Naprej. Cenzura poseg v uredniško svobodo. Jaz se ne spomnim, da bi MZZ v zadnjem času kakorkoli izvajal kakršnokoli cenzuro, na kateregakoli medijev v slovenskem prostoru. Naprej. Grožnja zaupnosti viru novinarjev. Jaz se ne spomnim, da je kdo iz MZZ objavil kakršenkoli novinarski vir. Naprej. Neopravičena ali nepristransko blokiranje medijski spletnih strani prestrezanje komunikacijskih podatkov novinarjev brez ustreznega postopka odobritve. Se ne spomnim, da bi kdo iz MZZ kakorkoli prestrezal ali blokiral kakšne spletne strani. In veste sta dva od treh sklepov usmerjena, ki jih predlagate na MZZ. Ali se kaj zgoraj omenjenega torej vse te taksativno naštete predpostavke za objavljanje teh novic dogajajo pod Vlado gospoda Janeza Janše. Iskreno ne bi vedel nisem zaznal, da bi se kaj takega dogajalo pa kljub temu pod to rubriko kot sem rekel 26. 3. najdemo daljši sestavek o tem kako Vlada gospoda Janše pritiska na medije in novinarje. Ne vem kdo je to prijavil na ta spletni portal Sveta Evrope pripravil to niti ni moje področje, da bi ugotavljal to. Med drugim je v tem sestavku objavljenem torej ta obtožba zoper Vlado navedeno citiram: »Igor Kadunc se je odzval tudi, ko je dejal, da imajo grobi neopravičeni napadi na poročanje RTV Slovenije škodljive posledice za medijsko svobodo in so namenjeni podrejanju osrednjih medijev eni politični opciji torej ena od navedb teh obtožb«. V skladu tega lahko v nadaljevanju preberemo tudi to citiram: »Počutil sem se fizično ogrožen, ker te tviti navsezadnje oblikujejo javno mnenje in lahko sprožijo reakcijo nestabilne osebe. Saj veste, kaj se potem lahko zgodi. Ali, »nevarno je, ker ne moreš pravilno opravljati svojega dela. Poskušaš, vendar si pod stalnim pritiskom sistematičnega umora svoje poklicne osebnosti.« Skratka, to so bile obtožbe, ki so objavljene na spletnem portalu Sveta Evrope in tako naprej in tako naprej. In so bile objavljene 26. 3. Posredovane iz Slovenije, dostopne vsem. Ali zapis, ki sem jih predhodno navedel, prodajajo verodostojno sliko stanja medijske krajine v Sloveniji? Ali Vlada Republike Slovenije od 13. 3. ustvarja takšne razmere? Ah, dajte no. Ali se Vlada Republike Slovenije lahko odzove na takšne prijave kot je bilo 26. 3. s tekstom, ki sem ga malo prej na kratko navedel? Seveda, saj temu je pa namenjena omenjena stran Sveta Evrope. Ali naj se odzove tajno? Seveda ne, javno, tako kot je bila obtožena. Javno je bila obtožena.

Torej, da povzamem. Vlada Republike Slovenije ni samoiniciativno poslala tekst na spletni portal Sveta Evrope. Vlada se je zgolj odzvala na obtožbe, ki so jih zoper predsednika Vlade izrekli posamezniki iz medijskega prostora ali iz kakorkoli drugje – jaz ne vem kdo jih je poslal in jih poslali na Svet Evrope. Odgovor Vlade je torej posledica delovanja posameznikov, ki Vlado prijavljajo na najrazličnejše mednarodne platforme. Zakaj to počnejo? Ne sprašujte mene. Ali so ti posamezniki, ki oživljajo in ponovno internacionalizirajo debato foruma 571 politično motivirani, morda delujejo celo v povezavi z delom opozicije, ni stvar Ministrstva za zunanje zadeve. Stvar Ministrstva za zunanje zadeve je zgolj pripravljene odgovore posredovati tam, kjer so bile obtožbe objavljene. Je pa verjetno stvar današnje izredne seje Odbora za kulturo razprava o tem, zakaj prihaja do takšnih obtoževanj Slovenije v tujini, zakaj prihaja ravno v tem času in kakšna je smiselnost takšnega početja ter vpliv na ugled Slovenije v tujini.

Zdaj pa še splošna beseda o postopkih, ki jih v mednarodni komunikaciji izvaja Ministrstvo za zunanje zadeve. Ta postopek je sicer znan. Če bi se malce pozanimali, bi razlogi za sklic te izredne seje, gospod Nemec, avtomatično odpadli. In kar dva od predlaganih sklepov bi bila obsoletna, nepotrebna. MZZ kot veste ima razvejano mrežo diplomatsko-konzularnih predstavništev po svetu . Ta diplomatski aparat skrbi za komunikacijo z zunanjim svetom v obeh smereh. Posreduje informacije Vlade in resornih organov na bilateralni in multilateralni osnovi ter v domovino sporoča pridobljene informacije iz posameznih držav oziroma organizacij. V kolikor mora posamezno ministrstvo ali vladna služba v tujino posredovati stališče, odgovor, zaprosilo, to vedno stori preko MZZ, preko diplomatsko-konzularne mreže. Ali to daje Ministrstvu za zunanje zadeve funkcijo vrhovnega cenzorja, ki organom zapoveduje kaj naj storijo in kaj ne – seveda ne. V tem primeru bi imeli kaos, saj bi se Ministrstva za zunanje zadeve postavilo nad resorne ministre oziroma resorna ministrstva. Ali lahko Ministrstvo za zunanje zadeve ob tem, ko posreduje posamezne dokumente resornih ministrstev opravi še diplomatsko spremljajočo aktivnost? Seveda, to počnemo. In konkretno odgovoru Vlade Republike Slovenije na zapise na spletni strani Sveta Evrope in ne še enkrat poudarjam, na sporočilo za javnost komisarke za človekove pravice gospe Mijatović z dne 3. 4. 2018. Še enkrat, to ni depeša. To je odziv, ki ga je v imenu Vlade Republike Slovenije pripravil urad vlade za komuniciranje, Ministrstvo za zunanje zadeve pa, skladno s uveljavljeno prakso, posredovalo prek misije v Strasbourgu na Svet Evrope. Ta odgovor tudi ni dokument, ki naj bi ga raziskovalni novinarji ekskluzivno pridobili pri svojih virih, gre za dokument, ki je prosto javno objavljen na Svetu Evrope ob tisti obtožbi z dne 26. 3. 2020. To še posebej ni Logarjeva depeša. Tisti, ki to trdi, ne pozna ustroja delovanja Ministrstva za zunanje zadeve ali pa namerno zavaja. Ne vem, katera razlaga vam je ljubša, tistim, ki vztrajate pri tej definicij.

Še nekaj konkretnih odgovorov na teze, ki so bile s strani posameznikov in dela opozicije izpostavljene javnosti v zadnjih dneh.

Ali je Ministrstvo za zunanje zadeve sodelovalo pri pripravi odgovora na očitke o domnevnih pritiskih predsednika vlade gospoda Janše na novinarje? Ne. Ali sem kot minister sodeloval? Ne. Ali sem bil kadarkoli neposredni prejemnik tega teksta? Ne. Ali sem bil seznanjen s tekstom, preden je bil posredovan na Svet Evrope? Seveda. Saj v nasprotnem primeru bi pomenilo, da ne obvladujem organa, ki ga vodim. Ali bi moralo Ministrstvo za zunanje zadeve zaustaviti pošiljanje tega odgovora? Seveda ne. Predstavljajte si, da bi zavrnil potem odgovor ministra za kulturo na Unesco ali odgovor ministra za finance na OECD ali koga drugega iz državnih organov na njihovo organizacijo mednarodno v tujini. To nam na Ministrstvu za zunanje zadeve navsezadnje preprečuje tudi Zakon o zunanjih zadevah, ki jasno opredeljuje, da Ministrstvo za zunanje zadeve v okviru pristojnosti vlade izvaja opravljanje zunanjih zadev. Ali podpiram tekst odgovora? Zdaj, moje mnenje je, da bi se dalo napisati tudi drugače in če bi sam sodeloval pri tej zadevi, bi verjetno ubral deloma tudi drugačno pot. Ali se strinjam z vsebino? Pa, vas bom takole vprašal: kaj pa v tem tekstu ne drži? Kaj pa v zapisanem ne drži? In to, če ste spremljali spletne portale, ki se kasneje, ko je bila v bistvu cela depeša tudi objavljena, sprašuje vedno več tistih, ki je prebralo ta tekst.

Zdaj pa še skok k tako imenovani Logarjevi depeši. Zdaj, če bi se ustrezno pozanimali, bi lahko ugotovili, da depeša Ministrstva za zunanje zadeve v zvezi z odgovorom Svetu Evrope pa vendarle obstaja. Ni sicer Logarjeva, je pa depeša. In ni takšna kot bi si verjetno želeli predlagatelji sklica te izredne seje. Zdaj pa pozor. Jaz vam bom ekskluzivno razkril to famozno depešo Ministrstva za zunanje zadeve v zvezi z odgovorom oziroma posredovanjem odgovora UKOM-a na Svet Evrope. To je ta depeša, ki sem jo prej kazal. Nima oznake tajnosti, torej jo lahko ustrezno predstavim. Ta depeša je bila posredovana na preko 200 naslovov oziroma preko 200 jih je videlo, tako da ni kakšna večja skrivnost. V depeši je v uvodnem delu jasno navodilo veleposlaniku pri misiji v Strasbourgu, da naj se sreča z odgovornimi na Svetu Evrope, jim preda odgovor urada vlade za komuniciranje oziroma odgovor vlade glede obtožb, objavljenih 26. 3. na portalu(?) in hkrati naj opravi pogovor z omejenima dvema, z štirimi sporočili. Hkrati pa na stalno predstavništvo Dunaj, da naj enako, ta štiri ključna sporočila MZZ, preda predstavniku OVSE za svobodo medijev.

Zdaj pa, kaj so ta štiri ključna sporočila, mi pa dovolite, da jih preberem – Naj začnem s tem, da spoštovanje svobode izražanja in pravice do obveščenosti predstavljata temelj slovenske demokratične in pluralistične družbe. Vlada se močno zavzema za svobodo in neodvisnost novinarjev, potem nasprotuje kakršnikoli obliki napada na ustrahovanja novinarjev. V zvezi s tem podpiramo poslanstvo in delo Sveta Evrope kot objektivne in nepristranske institucije, ki spodbuja svobodo izražanja, zaščito novinarstva in varnost novinarjev.

2. točka; »Zadnja poročila na platformi Sveta Evrope vidimo kot dokaz večjega zanimanja za medijske razmere v Sloveniji. Kot boste videli iz priloženega dokumenta, stanje medijev v Sloveniji ni le vprašanje izpolnjevanja osnovnih etičnih standardov v novinarstvu, ki bi morali biti osnovni postulat dela medijev, ampak je tudi vprašanje lastništva in pluralnosti medijev.«

Točka 3.; »V zvezi s slednjim v Sloveniji računamo na konstruktivno pomoč in nepristransko oceno Sveta Evrope. Močno podpiramo delo Sveta Evrope in upamo, da ko se bo ponovno ocenjevalo medijske razmere v Sloveniji, bo Svet Evrope ustrezno pozornost namenil predvsem širšemu kontekstu medijskih razmer v Sloveniji.«

In še zadnja točka; »Na koncu naj vam zagotovimo, da slovenska Vlada odločno nasprotuje kakršnikoli vrsti komunikacije, ki bi jo lahko razumeli kot grožnja novinarskemu delu. Še naprej bo zagotavljala potrebne pogoje za svobodo in neodvisno delo novinarjev. Še naprej bomo spoštovali zagotavljanje najvišjih profesionalnih standardov in Etičnega kodeksa o novinarstvu, vključno z objektivnim medijskim poročanjem. Svoboda izražanja pa vključuje tudi dolžnosti in odgovornosti, ki pozivajo medije in novinarje, da naj pri svojem delu spoštujejo profesionalne in etične kodekse, ter mednarodne standarde novinarstva.«

To, spoštovani poslanke in poslanci in spoštovani državljanke in državljani, je edina depeša, ki jo je Ministrstvo za zunanje zadeve pripravilo kot odgovor na očitke, objavljene na spletni strani Sveta Evrope in to je edina depeša, zaradi katere prevzemam odgovornost, kot predstojnik organa, ki ga vodim, čeprav je nisem sam napisal. Ob vsem tem naj vas torej, spoštovani poslanke in poslanci, še enkrat vprašam – ali so te zadnje in ekskluzivno razkrite besede v depeši MZZ, ki so kot odgovor na obtožbe o domnevnih pritiskih na novinarje, takšne, da zahtevajo sprejem vsaj prvega in tretjega predlaganega sklepa, ki pravita – pa ju bom prebral, za magnetogram oziroma, zato, da bojo ljudje lahko prebrali, kaj zahtevate od Ministrstva za zunanje zadeve – prvi; »Odbor za zunanjo politiko in Odbor za kulturo ugotavljata, je odziv Ministrstva za zunanje zadeve politično motiviran za nadaljevanje vladnega pogroma nad mediji, nad svobodo govora in nad demokratično javnostjo.«

Kot sem rekel, štiri točke sem prebral. Na odboru boste ocenili, če je to motiviran, politično motiviran, pogrom nad mediji, in tretji sklep; »Odbor za zunanjo politiko in Odbor za kulturo predlagata Vladi Republike Slovenije, da na Svet Evrope in veleposlaništva držav članic in opazovalkam v Svetu Evrope, nemudoma posreduje opravičilo za nesprejemljivo zavajajoče in nedostojno komunikacijo Ministrstva za zunanje zadeve.«

Še enkrat vas sprašujem, kaj v teh štirih točkah, ki sem jih pravkar prebral, je nesprejemljivo, zavajajoče in nedostojno, kar bi zahtevalo opravičilo na Svetu Evrope? Ali pa, gre v resnici za politično motiviran napad na Ministrstvo za zunanje zadeve, v času, ko imamo opravka z največjo nevarnostjo svetovne pandemije, koronavirus COVID-19 in smo soodvisni od sodelovanja držav, ki se soočajo s podobno krizo.

Naj se za konec zahvalim vsem sodelavcem na Ministrstvu za zunanje zadeve, ki vztrajno in globoko preko delovnega časa skrbijo, da diplomacija tudi v teh kriznih časih funkcionira, da odpira vrata, ki omogoča dobavo opreme in samo iniciativno odreagira na vsa podtikanja in dezinformacije, ki se v svetu v tem trenutku objavljajo o Sloveniji.

Zaključil bi z besedami generalnega sekretarja OZN Antonia Guterresa, ki je na začetku aprila dejal, citiram: »Pozabimo na politične igrice, ker je na kocki vse človeštvo.« Sedaj pa predsednik, predsednica žal se bom moral opravičiti, ker imam že v naprej splanirane obveznosti, zato me bo v nadaljevanju nadomešča državni sekretar, gospod Kajzer.

Hvala za besedo.