Hvala lepa predsednik. Spoštovane poslanke, poslanci dobro jutro.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pripravilo ta predlog Zakona o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače še v prejšnji ekipi. Se jim zahvaljujem za to delo in se jim zahvaljujem tudi za kvaliteten prenos znanja in informacij naprej, predvsem strokovnih službam ministrstva. Vsi skupaj smo tekom vikenda in teh dveh dni tega tedna vložili nekaj dodatnega napora, saj se razmere v zvezi s koronavirusom tako zdravstvene kot sicer gospodarske iz dneva v dan spreminjajo, čemur smo vsi skupaj priča. Zakon je pripravljen predvsem z namenom ohranitve čim več delovnih mest zaradi razmer na trgu, ki so in ki bodo nastale kot posledica izbruha virusa COVID-19. V delovnih razmerjih želimo ohraniti, zadržati čim več ljudi, ohraniti njihove pravice in s tem zmanjšati pritisk na brezposelnost. Na drugi strani pa želimo olajšati položaj delodajalcem, saj se posledice virusa že odražajo v celotnem slovenskem gospodarstvu, še posebej v panogah turizma, gostinstva, trgovine, storitvenih dejavnosti, predelovalnih dejavnosti, v katerih obstaja tudi tveganje zmanjšanja potreb po delavcih. Zakon uvaja institut, ki je povezan z intervencijo države, in sicer institut delnega povračila nadomestila plače v primeru začasnega čakanja na delo. Dovolite, da na kratko pojasnim kaj to pomeni. Država bo torej na podlagi interventnega zakona delodajalcem priskočila na pomoč v dveh primerih, v prvem primeru, ko delodajalec zaradi slabega poslovnega položaja ne bo mogel zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenih delavcev in jih bo zato napotil na začasno čakanje na delo. V tem času bodo delavci upravičeni do nadomestila plače v višini 80 % osnove za nadomestilo plače. V tem primeru bo breme delnega povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo deljeno, in sicer 60 % tega bremena bodo nosili delodajalci ter ostalih 40 % pa država. V drugem primeru, ko delavec zaradi individualno odrejene karantene z odločbo ministra za zdravje ne bo mogel opravljati dela, bo tudi v tem primeru upravičen do nadomestila v višini 80 % osnove za nadomestilo plače, v tem primeru pa bo celotno breme tega nadomestila nosila Republika Slovenija. To obdobje delnega prejemanja povračila nadomestila za namen začasnega čakanja bo lahko trajalo največ 3 mesece oziroma za obdobje odrejene karantene. V predlogu zakona so prepisani jasni pogoji, ki jih bodo morali delodajalci izpolnjevati, v kolikor bodo želeli uveljaviti to delno nadomestilo plače. Naj izpostavim ključno, ki je pisna zaveza delodajalca, da ohrani delovno mesto delavcu na začasnem čakanju na delo še vsaj 6 mesecev po začetku začetka začasnega čakanja na delo. Poleg tega bo delodajalec moral še predložiti opis poslovnega položaja, na podlagi tega vpisa pa bo moral delodajalec izkazati, da zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenih delavcev pri delodajalcu in se odločijo napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo. Pred sprejemamo odločitve o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo se bo moral delodajalec o tem posvetovali s sindikati v podjetju oziroma s svetom delavcev, če teh pri delodajalcu ni, pa pred sprejemom odločitve obvestiti delavce na njim običajen način, torej v podjetju običajen način. Napotitev delavca na začasno čakanje na delo se bo izvajala s pisnim obvestilom delavcu o napotitvi na začasno čakanje na delo, v obvestilu pa bo delodajalec določil čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo ter nadomestilo plače. Delodajalec ima tudi možnost, da delavca pozove, da se vrne na delo, lahko pa ga na začasnem čakanju na delo nadomesti z drugim delavcem, vendar mora o tem predhodno obvestiti zavod. Delodajalec bo pravico do povračila nadomestila plače uveljavljal z vlogo v elektronski ali pisni oblik, ki jo bo vložil pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje.

V zaključku te uvodne predstavitve želim jasno izpostaviti, da do delnega povračila nadomestila plače ne bo upravičen delodajalec, ki je davčni dolžnik, neplačnik plač in prispevkov za socialno varnost, kršitelj delovnopravne zakonodaje ali nad katerim je bil uveden postopek insolventnosti. Pravila so jasna in na tem bomo tudi bdeli. S tem predlogom zakona so bili na delovnem posvetu seznanjeni tudi člani ekonomsko-socialnega sveta, torej socialni partnerji, ki so podali svoje predloge in ti predlogi so bili v največji možni meri tudi že upoštevani. Predlog zakona je sedaj pripravljen za sprejem po nujnem postopku, imamo pa še nekaj nujnih amandmajev, saj želimo, da bi s tem ukrepom lahko pomagali v tem prvem krogu, ko se trudimo najprej za zdravstveni boj proti virusu in potem hkrati že sprejemamo prve ukrepe za pomoč gospodarstvu, zajeti kar se da širok krog in omiliti te prve stiske delodajalcev in ker smo nekako tako tudi skupaj s kolegi iz Ministrstva za gospodarstvo presodili bi želeli tudi pomagati enemu krogu samozaposlenih, ki je v tem prvem valu posledic za gospodarstvo najbolj prizadet, številni že zapirajo svoje espeje in jim želimo tudi pomagati, zato smo pripravili še nekaj amandmajev, dva amandmaja za katere bomo prosili, da jih na odboru sprejmemo, vključimo v ta zakon. Hvala. Toliko za enkrat.