Govor

Tina Heferle

Hvala za besedo.

Jaz bom, glede na to, da je tudi moj predhodnik malo širše razpravljal kot ta 1. člen, bom tudi jaz malo širše. V Poslanski skupini LMŠ večino ukrepov, ki jih zakon predvideva, pozdravljamo in so po našem mnenju potrebni, zato da tudi na tak način nekako zajezimo širjenje virusa in da hkrati zagotovimo našim državljanom na svojih procesnih in materialnih pravic, tako usodnih kot tudi v upravnih zadevah ne bodo izgubili.

V tej luči je torej zamrznitev sodnih rokov in pa upravnih rokov seveda nujna. S tem bomo na drugi strani tudi sodnim in upravnim organom omogočili, da opravo posameznih postopkovnih oziroma procesnih dejanj odložijo in da o posledici tega ne o nastal molk organa, kot je sicer v skladu z našo zakonsko ureditvijo to določeno. Skratka podpiramo, da se zavoljo varnosti zdravja sodnikov, pravosodnih sodelavcev, uradnikov in pa na drugi strani tudi strank v postopku vsi sodni in upravni postopki spravijo na nek minimum in na tiste najbolj nujne.

Kar nekaj pripomb je sicer dala na zakon Zakonodajno-pravna služba, ampak nas veseli na tej točki, da je predlagatelj vse pripombe upošteval. Imamo pa v LMŠ resne pomisleke glede posameznih ukrepov, ki se tičejo prestajanja zaporne kazni obsojencev. Tudi po vloženem amandmaju Vlade, je po našem mnenju ta ukrep še vedno nekoliko preoster in nekako ne sledi načelu postopnosti oziroma načelu sorazmernosti. Seveda v prvi vrsti je pomembno zdravje tudi zapornikov, a se na tem mestu v Poslanski skupini LMŠ čutimo nekako dolžne, da to opozorimo na sorazmernost predlaganih ukrepov. Po našem mnenju so ti ukrepi, torej da se obsojencev ne pokliče na prestajanje zaporne kazni, in da se obsojencem, ki že prestajajo zaporno kazen, to prestajanje zaporne kazni prekine, torej ti ukrepi so prekomerni oziroma vsaj zelo široko zastavljeni, če vemo, da se recimo lahko v tej fazi sprejme pred tem še kakšne druge varnostne ukrepe kot recimo, sprejeto je bilo že prepoved obiskov v zaporih, nadalje bi lahko uvedli testiranje paznikov in drugega osebja, ki dejansko prihajajo v stik z zaporniki, potem kasneje morebitna izolacija zapornika, ki zboli oziroma, če ta ni hospitaliziran. Saj pravim, tukaj imamo pomislek glede tega vidika sorazmernosti. Če pa že ti ukrepi vseeno ostanejo v veljavi, pa je vendarle potrebno ob bok skrbni za varnost zdravja zapornikov dati tudi skrbi za splošno varnost ljudi in premoženja, glede na to, da ti obsojenci še niso bili rehabilitirani. Zato smo v naši poslanski skupini pripravili amandmaje, kjer bi po vzoru Kazenskega zakonika, ki deli kazniva dejanja na hujša, s tem mislim v smislu predpisane zaporne kazni, to tudi upoštevali tukaj. Predlagani ukrepi bi tako ne bi veljali za obsojence, ki so bili obsojeni na zaporno kazen pet let ali več. Med tem, ko za obsojence, ki so bili obsojeni na nižjo zaporno kazen pa bi ta ukrep bil veljaven.

Glede na to, da gre za že obsojene storilce, smo kot v pojasnilo, smo za ločnico vzeli dosojeno kazen in ne določen razpon kazni zapora, kot je to navada v kazenskem zakoniku in naj na tej točki preberem besedilo obeh predlaganih amandmajev. Amandma k 10. členu se glasi: » Ne glede na prvi odstavek tega člena se postopki v zvezi s pozivom obsojenca na prestajanje kazni zapora ne prekinejo v kolikor je obsojenec obsojen na zaporno kazen v trajanju pet let ali več.« In še amandma k 12. členu, ki se glasi: »Ne glede na prvi odstavek tega člena, prekinitev prestajanja kazni zapora ni mogoča za obsojenca, ki je obsojen na zaporno kazen v trajanju pet let ali več.«

Kratke obrazložitve so tudi v predlogu za amandmaje. Po našem mnenju je taka dopolnitev smiselna, pravična in bo omogočila tudi neko širše zaupanje javnosti v te ukrepe in preprečila morebiten strah ali pa pomisleke, ki so se že nenazadnje pojavili tudi v javnosti glede tega ukrepa.

Sicer se nam tukaj poraja tudi vprašanje glede spuščenih zapornikov. Bodo ti v hišnem priporu? Bodo nadzirani? Kdo jih bo nadziral? To vse je pomembno in nekako ni urejeno v tem zakonu, zato sprašujem gospo ministrico. Kako bodo te zadeve urejene? Nenazadnje verjetno niste imeli v mislih, da bi izpuščeni zaporniki bili kar prosto po Prešernu doma.

In še čisto nenazadnje imam vprašanje še glede 9. člena, ki Vladi daje podlago za določanje še dodatnih ukrepov. To je sicer precej širok in nedorečen pojem, kjer je manevrski prostor zelo velik, kar pa seveda na nek način dela ta zakon vsaj v tem delu ne dovolj predvidljiv, s čimer krhamo nekako to pravno varnost. In pa še, zelo podobno glede tretjega odstavka 6. člena sprašujem gospo ministrico. Zakaj se tukaj širi nek nabor izjem, kjer se upravni roki ne bi prekinili. Dodana je namreč izjema, pa citiram iz zakona, če je to nujno potrebno zaradi nujnega in učinkovitega izvajanja oblasti neke amandmaje ste tudi na tem področju vložili, pa vendar, še vedno dikcija ostaja zelo široka in nekako nedoločna in je v popolni diskrecijski pravici upravnega organa, da določi kateri so tovrstni ukrepi, ki bi upravičili to izjemo. Zato me zanima, če lahko dobimo glede tega nek primer situacije za katero ste predvideli tako ureditev v zakonu.

Hvala za enkrat.