Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni vsi skupaj!

Rada bi povedala, da Zakonodajno-pravna služba seveda ni sodelovala v pogovorih, ki jih je prej navedel minister za notranje zadeve, zato imamo popolnoma samostojne pripombe, mnenja smo napisali v skladu z našimi nalogami. Samo gradivo smo dobili šele danes dopoldne, priprava mnenja pa terja tudi svoj čas, zlasti ki ga je treba dobro utemeljiti. Mogoče bom malo daljša, povzela bi tole mnenje. Na prvi strani smo zapisali kaj piše v zakonu, to kar je ravnokar tudi navajal Minister za obrambo in kateri kriteriji 37.a člena Zakona o obrambi so v tem predlogu sklepa po našem mnenju izpolnjeni. Posebej smo opozorili na dve odločbi Ustavnega sodišča, ki sta že obravnavali 37.a člen Zakona o obrambi. Obe sta, ena iz leta 1915, druga iz leta 1916, številke so zapisane v mnenju. Če grem zdaj na samo besedilo predloga sklepa, na začetku je zapisano, da gre za varnostne razmere, ki so posledica zaostrenih zdravstvenih razmer zaradi epidemije COVID-19. V zvezi s tem je treba povedati, da je ocena varnostnih razmer strokovno vprašanje in za to oceno je pristojen Državni zbor in tukaj Zakonodajno-pravna služba v bistvu ne more dati svojega mnenja.

Nadalje, je v drugem odstavku 1. točke skladno z Zakonom o obrambi določeno, da pripadniki Slovenske vojske pooblastila izvajajo skupaj s policijo, pri tem pa smo opazili, da je obrazložitev tega gradiva precej kontradiktorna, saj iz nje v bistvu po nekaterih delih izhaja, da skupaj pomeni samo pod vodstvom, po usmeritvah in nadzorom policije. Zato se sklicujemo na odločbo Ustavnega sodišča, ki pravi, da pripadniki Slovenske vojske izvajajo podeljena pooblastila po tem členu seveda le izjemoma in kadar jih izvajajo, jih izvajajo skupaj s policijo in to pomeni, da jih ne smejo izvajati samostojno.

V naslednji, nadaljnji točki, 25. točki obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča pa je navedeno, da gre v primeru izvrševanja pooblastil iz 37.a člena Zakona o obrambi za, bom citirala: »Izvrševanje pooblastil s katerimi se zagotavlja notranja varnost države in za katera je primarno pristojna policija, zato pripadniki Slovenske vojske v tem primeru lahko izvršujejo samo tista pooblastila, ki jim jih podeljuje 37.a člen Zakona o obrambi, ne pa tudi pooblastil, ki izhajajo iz obrambne funkcije Slovenske vojske, ključno z uporabo sile.«

Torej, pripadniki Slovenske vojske ne morejo uporabljati orožja in drugih prisilnih sredstev, kar pa sicer lahko uporabljajo po Zakona o obrambi. Znotraj iste točke je predpisano, da bodo pripadniki Slovenske vojske ta izjemna pooblastila izvajali v skladu z načrtom policije in na podlagi usmeritev policije. V zadnji točki pa je predviden, da bo Vlada določila pravila delovanja Slovenske vojske. To pomeni, da so za aktivacijo tega sklepa predvideni trije akti. Njihova pravna narava ni povsem jasna, zato se glede tega že uvodoma zastavlja vprašanje zakonitosti izvajanja pooblastil podeljenih s tem predlogom zakona. Ker tudi rok za sprejem načrtov in usmeritev v predlogu sklepa ni naveden, ni mogoče izključiti, da so kot ti akti mišljeni že obstoječi akti, kar pa po našem mnenju ni pravilno. Gre za specifično materijo izvajanja izjemnih pooblastil Slovenske vojske skupaj s policijo po 37.a členu Zakona o obrambi, ki v danem trenutku še ni aktiviran, torej se ne da uporabiti aktov iz leta 2016.

Nadalje posebej izpostavljamo sporno določilo, da se pripadniki Slovenske vojske ravnajo po načrtu policije. To namreč sodi v drug državni organ pod drugo ministrstvo. Obrazložitev tega ne pojasni, po našem mnenju pa morajo biti tudi akti pravilno določeni, saj vsak sprejem akta poteka po določenih pravilih, s pristojnimi deležniki in seveda po določeni proceduri. Moram povedati tudi, da glede na to, da je bilo v letu 2016 ta člen že aktiviran, ta predlog sklepa kar malce odstopa od takrat predvidene oblike in vsebine sklepa. Ker zastavilo se nam je namreč tudi vprašanje ali ni v dikciji četrtega odstavka 37.a člena Zakona o obrambi, če niso mišljeni celo načrti, ki bi jih morala sprejeti Vlada. Zakon namreč pravi, citiram: »da gre v skladu z načrti in po predhodni odločitvi Vlade«, iz tega bi se mogoče lahko sklepalo, da mora tudi te načrte sprejeti Vlada.

Posebej bi še izpostavila, pa da v zvezi s tem, ko 4. točka pravi, da pravila delovanja določi Vlada, da po našem mnenju ni dopustno na podlagi predloga sklepa dati Vladi pooblastila, da določi pravila delovanja Slovenske vojske, ki pa so izdana na podlagi Zakona o obrambi in se torej nanašajo na naloge Slovenske vojske, ki izhajajo v bistvu iz njene obrambne funkcije.

Naslednji del govori o območju izvajanja izjemnih pooblastil. Iz priloge izstopata predvsem navedba Brnika in Maribora, ki nista na državni meji, kot je v bistvu v skici narisana. Tukaj smo se ponovno obranili na odločbo Ustavnega sodišča, ki pravi, da pripadniki Slovenske vojske ne izvajajo mejne kontrole niti nimajo pooblastil, ki bi po vsebini ustrezala pooblastilom mejne kontrole, ampak iz naslednje točke pa izhaja, citiram, da lahko pripadniki Slovenske vojske izvajajo pooblastila iz 37.a člena Zakona o obrambi na meji in ob njen kjer so osebe za katere obstoja sum, da so nezakonito prestopile državno mejo zalotene in drugje, kjer se izvajajo aktivnosti, ki so povezane z nezakonitimi prehodi beguncev oziroma migrantov, v oklepaju, sprejemni nastanitveni centri, centri za tujce, migracijske poti, prevozi beguncev oziroma migrantov, torej v vsakem primeru pa ne letališča.

Državni zbor mora sprejeti ta sklep samo za določeno obdobje. Tukaj pa zakon in predlog sklepa uporabljata isto dikcijo in to je največ tri mesece. To seveda ni pravilno. To obdobje je treba zamejiti znotraj teh največ treh mesecev, ob tem pa je treba upoštevati z Zakonom o obrambi to obdobje dodatno utesnjuje s pogojem, da gre le za nujno potreben čas za izvedbo, kar seveda dodatno nakazuje na to, da je tudi pri tem treba upoštevati načelo sorazmernosti.

Končno še zadnja točka. Pripadniki Slovenske vojske bodo ta pooblastila seveda lahko izvajali šele po uveljavitvi sklepa Državnega zbora, vendar pa 4. točka predvideva tudi še pravila delovanja Slovenske vojske. Glede pravne narave sem podala že opozorila. Po našem mnenju je seveda ta akt treba uveljaviti skladno s sklepom, ne šele v petih dneh po uveljavitvi sklepa, saj v bistvu sklepa do takrat ni mogoče izvajati, pa tudi v tem primeru smo problematizirali razmerje med Vlado in ministrom za obrambo, ki mora načeloma sprejemati akte, ki se tičejo Slovenske vojske. Dodatno pa smo še opozorili, da ni pojasnjeno ni obrazloženo kaj naj bi pomenila navezana zagotovila za izvajanje skladno s 1. točko.

Toliko za enkrat. Hvala lepa.