Hvala lepa, predsednik. Spoštovani poslanke, poslanci, gostje.

Jaz to razpravo danes seveda gledam v luči tega, da poskušamo videti razloge za in proti temu, seveda, kar je bilo sprejeto. Moram reči, odločitev seveda ni bila lahka, ne strokovne skupine, ne s strani Vlade, da se državljanom omejuje gibanje ne občine. Nekako bi razumel, seveda, današnjo razpravo, da najdemo možnost ali pa rešitev, govorimo tudi o argumentih, zakaj je bilo to narejeno, zakaj še ni mogoče ta odločitev preklicana. Vendar ko sem poslušal obrazložitev sem dobil občutek, da glede na to kaj vse je bilo vključeno v to predstavitev, da enostavno temu ni tako. Da je cilj v bistvu tega sklica čisto drugačen. Ker če mešamo sem notri še, ne vem, svete raznih drugih zavodov, ki nimajo z omejitvijo gibanja nobene veze, potem seveda začnem dvomiti v dobronamernost predlagatelja.

Ampak kljub vsemu, mislim, da je vprašanje takšno, da je potrebno res odgovoriti na nekatera vprašanja, zakaj je bilo to pravzaprav sprejeto in zakaj še vedno traja.

Najprej seveda mogoče to ugotovitev, da, danes je o tem zelo enostavno razpravljati zato, ker smo z vsemi ukrepi, ki so bili uvedeni seveda dosegli v tem trenutku eno dokaj ugodno epidemiološko situacijo. Seveda razmere bi bile lahko v tem trenutku bistveno, bistveno drugačne, če do vseh ukrepov, ki so bili predlagani, sprejeti in ki so jih na srečo državljani v največji možni meri tudi upoštevali, seveda, bi imeli podatke s katerimi bi država Slovenija imela dejansko hud problem. Jaz vam za primerjavo lahko dam, recimo, našo bližnjo sosedo ali pokrajino, ki se je soočila v največji možni meri z boleznijo COVID-19. In če te podatke prenesemo za obdobje petih tednov na Slovenijo, potem bi imeli mi v tistih prvih petih tednih na intenzivni terapiji 239 ljudi, tako jih nismo imeli praktično kaj več kot 30. Imeli bi hospitaliziranih 2 tisoč 181 ljudi. Te hospitalizacije se gibljejo okoli, ne vem, 80, 90. Sveži podatki so še malo boljši. In umrlih bi imeli 836 ljudi. Do sedaj smo zabeležili 79 smrtnih primerov, s tem, da je treba vedeti, seveda niso vsi posledica umrli zaradi COVID-19. Treba je razlikovati. Lahko nekdo umre in ima tudi COVID-19. Lahko pa umre zaradi okužbe s tem novim koronavirusom. Ampak štejemo pač tiste, ki so bili okuženi. In ko smo v začetku, ko smo začeli se pogovarjati o ukrepih in ko je prišlo do situacije, ki jo v začetnem delu vidite tega diagrama, ki ga je pripravil Inštitut Jožef Stefan, ne politika, ne mi na ministrstvu, ampak inštitut, ki je pristojen za to, se pravi je šlo v začetku za eksponentno rast števila okuženih, kar bi privedlo do scenarija in do številk, ki sem vam jih omenil kaj se je dogajalo v sosednji Italiji oziroma v Lombardiji. In seveda smo smatrali kot glavno nalogo, da na vsak način in z vsemi možnimi sredstvi dosežemo, da do tega ne pride. Na eni strani zaradi, seveda, številnih žrtev, je bilo potrebno zajeziti epidemijo. In na drugi strani je bilo potrebno ohraniti zdravstveni sistem, da pač enostavno ne pride do kolapsa in do tega, da ne bi zmogli obravnavati bolnikov, ki so okuženi. Ker pač jasno je, na določeno število okuženih, vemo, da jih lahko 10 do 20 % oziroma intenzivno terapijo nekoliko manj, pač, potrebuje intenzivno zdravljenje. In to niso neke izmišljotine, ampak so to pač realni podatki s katerimi se stroka ukvarja in mislim, da bi težko lahko kdo zameril, da smo lahko, pa ne bom rekel, da je to dejstvo, sprejeli kakšen ukrep, ki morda je bil v danem trenutku lahko videti preoster. Dejstvo je pa, da so privedli do dobrih rezultatov. In mislim, da je to ključno in to je šele tisto, kar nam tudi danes omogoča, da se pogovarjamo že sedaj po dobrem mesecu dni o tem, da lahko začenjamo nekatere ukrepe tudi blažiti.

Poleg tega se je treba zavedati, da je COVID-19 nova bolezen. In večina držav v naši okolici in tudi seveda drugje po svetu je pač iskala rešitve brez kakršnihkoli izkušenj na podlagi predhodnih, ker jih pač ni moglo biti, ampak se je pač poskušalo na vse načine epidemijo preprečevati, omejiti na čim manjši del populacije. Zato so bili tudi ukrepi sprva v različnih državah zelo različni. S tem, da v nadaljevanju pa vedno bolj poenoteni in seveda vedno bolj smo spremljali dogajanje v drugih državah, kaj sprejemajo, na kakšen način, pa tudi z omejenimi rezultati, ki so jih dosegali. In moram reči, da tudi omejitev gibanja na občine, seveda Slovenija tu ni noben unikum. To so delali v številnih državah. Nekaj dni nazaj smo imeli video konferenco z epidemiologom iz Italije iz tega najbolj prizadetega območja, profesorjem znanim, in on je povedal, oni imajo še vedno omejeno gibanje na 200 metrov od svojega stalnega bivališča, 200 metrov, zato ker niso pravočasno uspeli omejiti širjenja epidemije. In na poti v službo, ki je, ne vem, nekaj deset kilometrov, je rekel, ga dvakrat, trikrat ustavijo policija ali krši pravila. In zato tudi ljudi seveda kaznujejo kdor krši pravila. In jaz mislim, da je bilo v Sloveniji izredno korektno vodeno in tudi skušalo se je razumeti tudi posamezne potrebe, zato tudi pri tem odloku so bile prisotne izjeme v možnosti zapuščanja svoje občine. Zato težko razumem v bistvu očitke, nenazadnje tudi Ustavno sodišče seveda očitalo, da je bilo to sprejeto. Je imelo pa pomislek na način podaljševanja, seveda, tega ukrepa, kar o čemer se seveda lahko pogovarjamo ali je to še primerno in do kdaj naj bi bilo primerno.

Treba je vedeti, da ukrepi, ki smo jih sprejemali na eni strani smo skušali seveda zaščititi zdravstveni sistem, da bo dovolj zmogljiv, da bo obravnaval povečano število vseh teh bolnikov, do katerih bi lahko prišlo zaradi okužbe z novim koronavirusom. Na drugi strani pa seveda to niti približno ni bil še zadosten ukrep, ki bi pač zmanjšal število okuženih. In to je bil razlog, da smo postopno zategovali pas, ker to je bil edini način. Brez rigoroznih striktnih ukrepov, poglejte, ne bi danes bili v situaciji v kakršni smo in s katero smo lahko, glede na mnoge izkušnje drugih držav, zadovoljni, pa če je to seveda komu všeč ali pa če ni. Vsekakor pa koristi državljanom Republike Slovenije.

Tam lahko spremljate, seveda, tam je krivulja, ki pač malo niha, namerno smo iz nje izločili domove za starejše občane zaradi generalne slike, ker to tudi na same premike med občinami nima takega vpliva. In glede na to, če gledamo terminsko, seveda, kdaj so bile določene spremembe oziroma določeni ukrepi sprejeti je mnenje, tudi strokovne skupine, da je bil tudi to eden ključnih momentov, da se je krivulja končno prevesila navzdol. Poglejte, to so mnenja. To so mnenja ljudi, ki se spoznajo. Lahko imajo različna mnenja, tudi znotraj stroke so različna mnenja, zato jaz ne vidim tu problema ali smo mi vedno in usklajeno tudi z NIJZ nastopali ali nismo. Dejstvo je, da je bilo tukaj nekaj skupin. Vsak je poskušal po svoji najboljši vesti odločitve predlagati. Vlada pa seveda spoštovati in upoštevati kar se je pač pretehtalo in prevzemalo za to tudi politično odgovornost. Od te nihče ne beži. Prav nihče.

Če gledamo tudi po tisti krivulji preden je bil ta odlok sprejet je pač prišlo do ponovnega porasta števila okuženih. Sedaj ali je posledica to ali ne, pravim, mi smatramo, da je tudi ta omejitev gibanja seveda prispevala k temu, da smo z današnjo epidemiološko situacijo v kar veliki meri lahko zadovoljni.

Seveda v nadaljnjih korakih, kot rečeno, šele to stanje v katerem smo, nam omogoča, da govorimo danes o tem ali je ta ukrep še smiseln ali ni smiseln. Pa ne samo ta, tudi nekateri drugi, ki smo jih začeli postopno sproščati. Na konferencah, ki jih imamo tudi ministri za zdravje, poleg nas seveda tudi drugi ministri znotraj EU, je pač dogovor, tudi Evropska komisija je sprejela ta način dela, prvič, da v kolikor epidemiološka situacija dopušča, da se ukrepi zelo postopno rahljajo, namreč lahko si predstavljate kaj bi pomenilo za vse nas, za državljane, če bi morali, ne vem, danes bi sprostili, ne vem, 80 % stvari, čez en teden bi se morali vračati nazaj. S tem, da bi, če bi prišlo do ponovnega izbruha in porasta, verjemite, bi ti ukrepi trajali bistveno dalj časa. In verjetno bi morali biti še strožji. Od tod postopnost, ki velja za celotno Evropsko skupnost.

Pogoji za to, saj pravim še enkrat, je ugodna epidemiološka situacija, drugi poboj je ustrezna pripravljenost in zmogljivost zdravstvenega sistema, za katerega si danes upam trditi, seveda da je ves čas in tudi danes pripravljen tudi precej večje število bolnikov obravnavati, seveda ne pa v razsežnosti, do katere bi lahko prišlo, če bi sledili scenariju in dogajanju v državah, kjer jim je zadeva ušla izpod kontrole, pa naj bo to Švedska, lahko Velika Britanija, ZDA, Italija, kdorkoli od teh. In to ni nemogoče scenarij. Čeprav se nam lahko danes zdi, da smo šli lepo skozi in da to mogoče ni bilo nič od tega potrebnega. Pozabite na to. Brez ukrepov se to ne bi zgodilo, da bi danes o tem razpravljali. In potem seveda so nadaljnji pogoji tudi, seveda, da se vse dodatne kontakte naprej spremlja, njihove stike, kar je pogoj. Nismo želeli sprejeti nadzora, ki bi to delo olajšal. Ker treba je vedeti, epidemiologi se trudijo po celi državi, ampak Slovenija ima pač, ne vem, 29 ali koliko epidemiologov. Se pravi, epidemiologi sami tega ne zmorejo. Zato je bilo predvideno, seveda, da bi olajšali delo na nek način. Določene države so se k temu zatekel. Ene so podprle, ene manj, ene so šle na neke prostovoljne možnosti aplikacij. Dejstvo je pa, da pomagajo ljudem, da se izogibajo predvsem kontaktom s tistimi, ki so seveda pozitivni in kjer se lahko bolezen širi naprej.

Današnja situacija je pač na srečo res boljša. Sedaj seveda da testiramo manj, to ne drži. Definitivno ne. V povprečju se je ves čas testiralo tisoč do tisoč 500 nekje dnevno pacientov oziroma potencialnih okuženih. In tudi včeraj je bilo na primer testiranih tisoč 459 oseb, od tega je bilo 9 pozitivnih. Prejšnja, v začetku je bilo to število bistveno, bistveno večje. Ne krat deset, malo manj. In hospitaliziranih imamo včeraj 82 oseb, se pravi po tistem scenariju bi jih imeli 2 tisoč. Se pravi, poglejte, to ni samo od sebe, še enkrat. In če danes govorimo o tem, da gre en korak naprej glede možnosti tega ukrepa, da bi ga sprostili ali odpravili. Ja, o tem se pogovarjamo. Poskušamo najti razloge, dato naredimo.

Začeli smo z nekaterimi drugimi koraki v prvi rundi. V drugi rundi je po 4. maju, kjer se sproščajo še, ne vem, trgovine do 400 kvadratnih metrov in tako naprej. In ponovno bomo še enkrat videli tudi, če sprostimo tudi ta ukrep gibanja med občinami. Čakamo pa na rezultat tudi testiranja, ki poteka, se pravi v smisli ankete na nivoju države, kjer bomo dobili seveda bistveno boljšo in bolj natančno sliko kaj se nam v populaciji dogaja. In če tam ugotovimo, da je odstotek okuženih zelo majhen, potem je seveda tudi ob sproščanju ukrepov možnost kontakta in prenosa bistveno manjša. Je pa to pomemben podatek. In zato jaz mislim, da ogrožati doseženo, kar smo do sedaj naredili, zato da bi prehiteli za nekaj dni na želo, ne vem, jaz verjamem, tudi moja želja je, seveda, da bi bilo čim manj ukrepov, da se zadeve normalizirajo. Ampak treba je pa le toliko potrpežljiv biti, pa imeti, če že to počnemo, kar je sicer dobro kar delamo, da le dobimo ene realne osnove in podatke, da lahko še ta korak naredimo, ki pa je za vse pomemben. Jaz se s tem strinjam in zavedam. In tisti hip, ko bomo imeli te rezultate in bo strokovna skupina to obravnaval in seveda tudi NIJZ verjamem, da bo te podatke seveda bo jasno dobil, potem bo lažje govoriti o tem kaj vse in na kakšen način lahko sproščamo in kako hitro. Ker tu ni samo omejitev gibanja med občinami, kar je sedaj kar nekaj izjem še dodatno. Gre tudi za javni transport, gre za šole, gre za delo v gostinstvu in tako naprej. In za vse to bo pač potrebna neka postopnost ob seveda upoštevanju vsega kar opozarjamo že praktično kot lajna ves čas samozaščitnem ravnanju, se pravi pri kontaktih z drugimi osebami. In verjamem seveda da bomo na ta način tudi prišli zelo hitro do tega, da se bo življenje uspelo normalizirati.

Morda še to, podatek kako je šlo takrat zares in kako nujno je bilo hitro ukrepanje. Na podlagi izračunov rektorja bivšega primorske univerze, matematika, dr. Marušiča. Če bi ukrepali en teden prej bi bilo petkrat lažje, petkrat manj problemov bi imeli. En teden kasneje bi imeli desetkrat več. In zato je bilo ključno dejansko sprejemati stvari s katero je jasno meni in Vladi, da pač seveda posebne priljubljenosti ne povzročajo. So pa nujni. In jaz lahko samo z moje strani za zaključek rečem, da bomo seveda z vso resnostjo v okviru predvsem strokovnih supin in NIJZ videli kakšni so rezultati še v teh naslednjih dneh. In v kolikor bo le presoja, da sprostitev takšnega ukrepa ne pomeni dodatne nevarnosti, da se vrnemo na staro pot, potem bo to napravljeno. Ne bi pa tega rad obljubljal, dokler seveda nimamo številk na mizi.

Hvala lepa.