Govor

Aleksander Rajh

Hvala lepa za besedo.

Tudi sam sem pooblaščeni inženir s strokovnim izpitom, zato zadeve poznam in tudi razumem. Danes so se pojavile objektivne okoliščine, ta koronavirus je določene zadeve časovno seveda prestavil, omejil. Zato mislim, da je smiselno, da se tu poskuša nekako stopiti naproti predlagateljem.

Hkrati pa bi vseeno želel poudariti pomen strokovnega izobraževanja. Mislim, da je tu določena anomalija sistema, da lahko imaš izvajalca del, nosilca dejavnosti, ki nima mojstrskega ali pa strokovnega izpita, in potem kot nek posrednik mešetari, išče formalne pogoje, da zagotovi kvaliteto. Mislim, da je to nedopustna anomalija, ki uničuje trg in strokov, pa tudi kvaliteto gradnje. Proti temu se moramo boriti, moramo pa seveda zaradi teh okoliščin, ki so prišle nepričakovano, nekako poskušati stopiti tem izvajalcem naproti. Vsekakor pa, še enkrat poudarjam, se mi zdi čudno, ker na primer v Avstriji to ni mogoče, da izvajaš polaganje ploščic, pa nimaš strokovnega izpita ali pa mojstrskega izpita. Pri nas pa, zgleda, se lahko vsak priuči in je najbolj pameten. Seveda to uničuje stroko, tudi ni nobenega ugleda takšnega poklica, če lahko vsakdo to počne. Poglejmo samo, kaj se dogaja z našim srednješolskim strokovnim izobraževanjem. Zmeraj so rekli, pojdi v šolo, da ne boš rabil delati. Danes imajo te besede popolnoma drug pomen, če se ne izobraziš za pravilen poklic, nimaš dela, pa lahko deset let hodiš na fakultete, delaš doktorate. Tu pa imamo potrebo po teh kadrih, pa zaradi odnosa v preteklosti nekako ta mesta niso bila, srednješolska, dovolj zanimiva in so celo ukinjali programe, ki so v tujini zelo iskani. Tu bi mogoče kazalo bistveno večji poudarek dati na dualni sistem izobraževanja, da se mladi, ki jih ta poklic zanima, pravočasno seznanijo s tem poklicem in začnejo nabirati izkušnje, ker ni normalno, bom zelo jasno povedal, ni normalno, da se nekdo kar izmisli, zdaj bom pa jaz pri 25. letih začel polagati ploščice, zidati ali pa karkoli drugega, ko se v Avstriji to, na primer, dijak začne učiti že z 11., 12. leti; to je 10, 12 let razlike v izkušnjah, v strokovnosti. To je zadeva, h kateri moramo celostno pristopiti in nasloviti.

Jaz bom podprl predlog, da se Obrtni zbornici stopi naproti. Hkrati pa želim, da po tem roku ne bo nobenih izjem. Te izjeme so škodljive za gradbeništvo, so anomalija, ki jo je treba preganjati.

Hvala lepa.