Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci!

Državni svet je vložil Predlog novele Gradbenega zakona, ki je začel veljati 17. 11. 2017. Že pred začetkom uporabe tega zakona je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije opozarjala na kratko prehodno obdobje, predvsem zaradi pomanjkanja ustreznega strokovno izobraženega kadra. Problem izhaja iz določbe druge alineje prvega odstavka 14. člena Gradbenega zakona, skladno s katero mora izvajalec, ki želi opravljati dejavnost gradbeništva, za opravljanje te dejavnosti, razen dejavnosti izvajanja zaključnih gradbenih del, ki pomembno ne vplivajo na izpolnjevanje bistvenih zahtev, imeti sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas ali za krajši delovni čas v posebnih primerih, skladno s tem zakonom, ki ureja delovna razmerja, z najmanj enim delavcem, ki izpolnjuje izobrazbene pogoje, določene v 14. členu Gradbenega zakona, in ki je vpisan v imenik vodij del. Navedene zakonske zahteve veliko izvajalcev, predvsem manjših, v zakonsko predvidenem roku ni moglo in ne bo moglo izpolniti. Razlogov za to je več, med drugim tudi v tem, da v Republiki Sloveniji primanjkuje strokovno usposobljenih vodij del, zaradi česar bodo morali nekateri kadri opravljati dodatno izobraževanje, to je poklicno, srednje, višje in visoko, in dodatne izpite, kar pa glede na to, da so to kadri, ki so že v polni meri vključeni v delovni proces, zahteva več časa, kot ga nudi trenutno veljavno prehodno obdobje. Če, na primer, oseba želi z dokvalifikacijo doseči srednjo strokovno izobrazbo, potrebuje najmanj dve leti osnovnega izobraževanja in potem še tri leta delovnih izkušenj, da lahko sploh pristopi k strokovnemu izpitu. Enako oziroma zelo podobno je tudi pri višješolskih in visokošolskih programih, pa tudi na področju osnovnega poklicnega izobraževanja. Pomembna je tudi ugotovitev, da veliko tehnikov in inženirjev nima opravljenega strokovnega izpita, veliko je kandidatov, ki bodo opravljali mojstrski ali delovni izpit. Glede na čas, ki je v povprečju potreben za opravljanje mojstrskega ali delovodskega izpita, to je leto in pol, vsi izpitov ne bodo mogli opraviti v prehodnem obdobju, ki je določen v zdaj veljavnem 120. členu Gradbenega zakona. V primeru prevelikega števila kandidatov pa obstaja tudi tveganje, da bo padla tudi strokovnost. Za tako korenito spremembo pri načinu vodenja del v gradbeništvu je vsekakor smiselno zagotoviti ustrezen čas in tudi druge kapacitete, potrebne za izvedbo. Ocenjuje se, da približno 5 tisoč manjših podjetij, članov Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, izvaja dela na gradbenih objektih, no, približno še toliko je na gradbenem področju malih obrtnikov ali podjetnikov, ki niso člani Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Ker na trgu ni dovolj ustreznega kadra, to so tehniki in inženirji s strokovnim izpitom in vpisom v imenik, ki bi jih ti podjetniki lahko zaposlili kot vodje del v skladu z določili Gradbenega zakona, bodo podjetniki morali sami izpolniti zahtevane pogoje za vpis v imenik vodij del, predvsem kadar gre za izvajanje del na novogradnjah. Po grobi oceni od tega približno tisoč podjetnikov izpolnjuje pogoje za vpis v imenik, to so mojstri, delovodje, tehniki in inženirji, ostali pa ne. Kar pomeni, da bodo morali opraviti vsaj mojstrski izpit ali delovodski izpit ali dokončati vsaj srednje strokovno izobraževanje in opraviti strokovni izpit; zadnji omenjeni pristop zahteva več let časa, približno okrog pet. V letih 2018 in 2019 je mojstrski izpit uspešno opravilo 37 kandidatov, takih, ki bodo želeli ohraniti vlogo izvajalca del tudi na novogradnjah, je približno 370 in so še v postopkih, se pravi, so se šele prijavili oziroma pričeli s postopki za pridobitev mojstrskega izpita. Podobno je tudi pri opravljanju strokovnih izpitov. Tudi če bi se vsi prijavili takoj, kar velja tako za mojstrski, delovodski kot strokovni izpit, takšnega obsega opravljanja izpitov pred iztekom trenutno določenega prehodnega obdobja ne bi bilo mogoče zagotoviti, tega preprosto ne dopuščajo izobraževalne kapacitete; kljub temu pa so bile prilagojene pričakovanemu povečanju interesa po opravljanju tovrstnih izpitov.

Vsi izvajalci, ki ob koncu prehodnega obdobja, 31. 5., ne bodo izpolnjevali pogojev, bodo morali bistveno prilagoditi ali zmanjšati svojo dejavnost na področju gradbeništva oziroma bodo v večjem prekršku, za katerega so predvidene enormno visoke globe, težave pa bodo tudi v postopkih pridobivanja uporabnih dovoljenj in drugih upravnih postopkih v zvezi z graditvijo. No, zaradi tega smo v Državnem svetu pristopili k noveli zakona. Novela zakona vsebinsko pomeni samo spremembo enega člena in ne posega v druge vsebine Gradbenega zakona, temveč samo podaljšuje rok za izpolnitev pogojev. Torej, temeljni cilj predlagane spremembe je zagotoviti možnost čim večjemu številu izvajalcev del v gradbeništvu, da izpolnijo zahteve, ki jih za nadaljnje opravljanje dela v gradbeništvu določa Gradbeni zakon, in zato menimo, da je treba podaljšati prehodno obdobje, ki se skladno s trenutno ureditvijo izteče 31. 5. 2020.

Novela zakona predvideva samo spremembo dveh členov. In sicer, v Gradbenem zakonu se v prvem odstavku 120. člena besedilo »v roku dveh let od začetka uporabe tega zakona« nadomesti z besedilom »do 31. maja 2022« ter 2. členu, da ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Ne gre za nobeno vsebinsko spremembo, gre samo za podaljšanje roka, do katerega bi ob želji in volji izvajalcev gradbenih del in možnih kapacitetah izobraževalnega sistema izpolnili to zakonsko določilo. Naj samo še dodam, da bomo v času po izhodu iz te krize, ki jo je povzročil koronavirus, potrebovali prav vse kapacitete in morali angažirati vse segmente gospodarstva v čim večji možni meri, s tako omejitvijo, ki jo zakon predvideva, si bomo pa ustvarili nepotrebno oviro, ki jo bomo težko premagali na načine, kot je to sedaj možno.

Jaz bi vas prosil, da to novelo zakona podprete, ker, kot sem že rekel, ne posega v samo materijo zakona, razen v rok, v katerem je v realnosti možno zagotoviti, da izvajalci gradbenih del izpolnijo zakonske pogoje za normalno delo.

Hvala lepa.