Spoštovani predsednik, hvala lepa. Drage poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni tokrat v nekoliko drugačni vlogi, pred meseci sem sedel v vaših vrstah. Priznam, da od 13. marca dalje sta bila to zagotovo dva moja najtežja meseca v življenju. V tem času so se dogajali strahovi pritiski s strani zdravstvenega osebja, ki je nujno potrebovalo zaščitno opremo, soočeni smo bili z občutkom nemoči in kaj takšnega, kot smo doživljali v tem zadnjem mesecu in skoraj dveh, nikomur ne privoščim. Včasih se vprašam kaj bi se zgodilo, če Marjan Šarec ne bi obupal in vrgel puško v koruzo, morda bi bilo moje življenje precej bolj mirno in tudi ta dva meseca mnogo manj stresna. Seveda pa se postavlja vprašanje kakšna bi bila Slovenija danes. In Slovenija danes je ali si priznamo ali ne ena izmed najuspešnejših držav pri soočanju s koronavirusom. Tega ne trdi Vlada, tega ne trdi politika, ampak to trdijo verodostojne analize evropskih institucij, ki primerjajo posamezne države po številu primerov koronavirusa, po številu umrlih, odstotku umrljivosti, številu primerov na 1 milijon prebivalcev in tako naprej. In primerjalno gledano na milijon prebivalcev z ostalimi državami je Slovenija zagotovo ena izmed najuspešnejših držav pri soočenju s tem koronavirusom. Največ so k temu pripomogli ljudje, ki so vestno in potrpežljivo upoštevali navodila in tukaj smo imeli gromozansko prednost pred številnimi drugimi državami, ko so nas klicali številni drugi ministri drugih držav kako nam to uspeva, je bila bistvena razlika prav ta, da so naši ljudje navodila in vse te omejitve upoštevali, številni na Balkanu, tudi morda v drugih vzhodnih državah pa tega niso. In tukaj je ena izmed naših velikih prednosti. Uspeli smo zagotoviti dovolj zaščitne opreme in sprejemali smo primerne ukrepe. Ampak da se vrnem nazaj na tisti slavni 13. marec, ko je poslanka spraševala kaj smo dobili. Dobili smo kaos, izjemno težko situacijo, nismo imeli ne 100 dni miru, niti ne en teden, da bi prevzeli posle, imeli smo eno celo sobotno dopoldne. Zato, ko se nekateri sprašujete zakaj so prihajali maili iz zasebnih e-mail naslovov in tako naprej, zaradi tega, ker enostavno nismo imeli časa, da bi si na ministrstvih uredili vsaj informacijske zadeve od mailov, telefonov in drugih zadev tudi zato so številni vladni uslužbenci v tem kriznem tednu, kriznih 14-ih dneh številni uporabljali svoje elektronske naprave, svoje maile, enostavno ni bilo časa. Kaj smo dobili? Glejte, da bom zelo natančen, predsednik, če lahko pogledate, potem bom pa nazaj kazal, da bodo poslanci videli, stanje v skladišču v Rojah na 16. marec, to je tisti ponedeljek, ko smo prevzemali posle, če rečemo, da smo v soboto opravili primopredajo, da v nedeljo skladišče ni delalo, skratka v ponedeljek 16. V skladišču v Rojah je bilo natančno 93.500 kirurških mask. Bilo je 2000 mask zaščite FFP1, bilo je 1000 zaščitnih mask FFP2, bilo je 3400 zaščitnih mask FFP3, bilo je 2700 zaščitnih lahkih kombinezonov in 5950 zaščitnih kombinezonov višje stopnje. To je, kaj smo dobili. Vprašali ste se, zakaj Vlada ali pa ni bilo izdelane ocene potreb, kakšno opremo pravzaprav potrebujemo. Zaradi tega, ker tega ni nihče doslej naredil. Naša Vlada je te stvari se lotila, če ne drži to, kar govori poslanec Trček, v državnem načrtu, da ga bom točno poimenoval, glejte, v državnem načrtu zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh je bila predvidena zaščitna oprema, ampak ne za celotno Slovenijo, ampak samo za delavce civilne zaščite in v tem načrtu in v teh programih je bilo predvidenih 7 tisoč mask. Odločno premalo. In, ko je Vlada začela s svojim delom je bilo potrebno najprej izdelati sploh oceno potreb, koliko mask sploh potrebujemo in v tistem delu se je angažirala civilna zaščita, zbrala potrebe občin za kritično infrastrukturo, zdravstvo pa je zbiralo potrebo za vse zdravstvene institucije in za domove starejših občanov. Tako da smo potem dobili v relativno kratkem času nabor opreme, ki jo po standardih NIJZ Slovenija potrebuje v enem mesecu, treh mesecih in v pol leta, da smo si sploh lahko predstavljali, kakšne številke posamezne zaščitne opreme so potrebne.

In spoštovani, ja, marsikdo se je spraševal, kako smo potem te zadeve sploh ravnali ali je bil ustanovitev kriznega štaba prava stvar ali ni bila prava stvar. Ampak glejte tukaj na mizi pred seboj imam državni načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni iz leta 2016. In ta načrt med drugim predvideva, da je naloga ministrstva pristojnega za zdravje, da ustanovi neke vrste krizni štab, ki usklajuje načrtovane aktivnostmi z drugimi ministrstvi, vladnimi službami in poveljnikom civilne zaščite Republike Slovenije. Naloga te skupine je tudi, da določi ukrepe na področju zdravstva za preprečevanje posamezne nalezljive bolezni in da aktivira in usmerja ukrepe na področju zdravstva, jih analizira in tako naprej. In kar je tudi zelo pomembno spremlja stanje pri preskrbi z zdravili, opremo in medicinskimi pripomočki ter predlaga uporabo blagovnih rezerv. Vlada je postopala po tem državnem načrtu. Edina razlika je v tem, da ni ministrstvo ustanovilo tega kriznega štaba, ampak da ga je en nivo višji, to je Vlada. In, če gremo potem naprej gledati, kakšne so dolžnosti ministrstva za gospodarstvo – pa piše, da z uporabo blagovnih rezerv spremljal in uravna dogajanje na trgu, da prepreči kritično zmanjšanje zalog življenjsko pomembnih izdelkov, vključno z zdravili in medicinskimi pripomočki. Torej Vlada je absolutno ravnala v skladu z državnim načrtom, ki je bil sprejet že leta 2016. Ne boste pa verjeli, da je pa Vlada 2018 naredila neke vrste stres test tega državnega načrta. In v tem stres testu je bila ena izmed pomembnih ugotovitev katera - prvo logistika, logistične veščine in te zadeve. In pri ocenjevanju od 1 do 5 smo tukaj na tem delu dobili eno izmed najslabših ocen, to je oceno 3. Torej, da strokovnjaki tisti, ki so pristojni za to nimajo ustreznih logističnih znanj, da bi te stvari lahko počeli. Da blagovne rezerve niso bile na to pripravljene, jaz se lahko s tem strinjam. Vprašamo pa se, kdo pa bi bil v danih okoliščinah na tako hektiko pripravljen? Kdo bi bil bolj primeren? Šarčeva Vlada je 11. marca sprejela sklep, da je za nabavo zaščitne opreme zadolženo Ministrstvo za zdravje, ni je bilo veliko nabavljene, ni je bilo veliko in Ministrstvo za zdravje se je v tistih kritičnih trenutkih utapljalo v drugih obveznostih in nalogah, ki jih je imelo, zaradi korona virusa. Vsekakor je to zagotovo dejstvo, da blagovne rezerve niso bile ne kadrovsko ne strokovno ustrezno usposobljene za soočanje s tako pomembno in veliko nalogo. Predstavljajte si ene blagovne rezerve, ki so se na dolgi rok ukvarjale z dobavo pšenice, nafte in drugih pomembnih življenjskih artiklov imele so nekoliko več časa sedaj je pa v nekem zelo kratkem trenutku na njih skoncentrirana celotna nabava zaščitne opreme za vso državo tudi za klinične centre in ostale, ki so imeli za te stvari posebne oddelke. To je bilo potrebno narediti ne, zaradi tega, ker bi tako želeli in ker bi imeli vsega na pretek, ampak zaradi tega, ker so stari dolgoletni dobavitelji zaščitne opreme pri zdravstvenih institucijah dobesedno odpovedali. Dobav zdravstvenim institucijam enostavno ni bilo. Tisti, ki sedaj boste seveda razpravljali kaj bi bilo primerno in kaj ne bi bilo primerno. Poglejte, če ne verjamete Vladi dajte si prebrati kakšen članek recimo Gardian ali pa kakšnega drugega tujega časopisa, kjer boste lahko ugotovili, da je bila Slovenija popolnoma enaka drugim državam. Na neki način se ustvarja tukaj občutek kot, da smo imeli samo mi take posebnosti, da smo imeli samo mi težave, ampak cel svet tudi v Evropi od Finske do Francije do Nemčije vsi so se soočali s težavami. Vsi so imeli težave z logistiko, vsi so imeli tudi težave z dobavo opreme dvomljive kvalitete. Dogajalo se je tudi, da so država pošiljale letala na Kitajsko in tam opreme enostavno ni bilo. Vse države so bile v neki točki žrtve goljufij in drugih čudnih stvari in tukaj Slovenija ni bila nobena posebnost. Glede tistega tovornjaka, ki ga je gospa poslanka izpostavila, kjer sem bil jaz tarča številnih posmehov spodbujanih tudi s strani opozicije. Edina stvar, ki sem jo naredil je ta, da sem razkril to, da bi Slovenija lahko bila ogoljufana. Namesto, da bi za to rekli: »Hvala bogu, da si to naredil.« se je pol države temu posmehovalo češ kako smo izgubili neki kamion. Ta kamion ni nikoli obstajal ta kamion ni obstajal. Tisti, ki so se pretvarjali, da bodo dobavili neko zaščitno opremo so ves čas cel dan kako prihaja neki tovornjak, ki v realnosti ni nikoli obstajal. Jaz sem vesel, da smo to stvar razkrili. Tudi preprečili, da bi bil v prihodnosti še kdo drugi opogumljen, da bi poskušal Republiko Slovenijo na takšen način goljufati. To je vsa resnica o teh zadevah.

Zakaj je bila ustanovljena medresorska vladna skupina? Ja, zaradi tega, ker smo spremljali tudi situacijo drugje po Evropi, po svetu. Kaj so delale druge države? Druge države, če izpostavim samo Nemčijo, so ustanavljale posebne projektne skupine, kjer so na enem mestu sedeli predstavniki različnih ministrstev in institucij, sedeli vsak dan skupaj in se ukvarjali z dobavo zaščitne opreme in točno to je naredila Slovenija. Slovenija je ustanovila medresorsko delovno skupino, v kateri so bili predstavniki različnih ministrstev, ker so bili predstavniki blagovnih rezerv in drugih institucij. Ves čas se v javnosti ponavlja kako je bila to zgolj in samo Ministrstvo za obrambo. Ministrstvo za obrambo je ponudilo zgolj prostora, kjer se je ta skupina vsak dan ob drugi uri sestajala in sedela skupaj. Res je vodil jo je državni sekretar Damjan Jaklin, ki je danes z nami in bo lahko še podrobnejše na te stvari odgovarjal. Ta medresorska delovna skupina je bila ustanovljena v pomoč blagovnih rezervam, kjer je Vlada na neki točki ugotovila, da enostavno so bili kadrovsko prešibki, da je bilo strokovno znanje prešibko in nenazadnje imeli so še smolo, in to veliko smolo, nenazadnje bi jaz rekel tragedijo, da je direktor blagovnih rezerv gospod Zakrajšek zbolel za koronavirusom in na nek način je bilo obglavljeno vodstvo blagovnih rezerv.

Ko se sprašujete kako je ta medresorska vladna skupina pregledovala te ponudbe. Na dan je predelala 84 ponudb. Dajte si to malo v realnem času zamisliti. Pa če rečemo, ajde, če poenostavljamo, ampak ti ljudje so delali cele dneve, sobote in nedelje. Ampak če poenostavimo, da to razbijemo na osem delovnih ur. To je več kot 10 ponudb na uro. Izračunajte si koliko je to na minuto. In v javnosti se ustvarja vtis, kot da je ta medresorska delovna skupina, da je te stvari delal sam vodja Damjan Jaklin oziroma samo nekateri na ministrstvu za obrambo. Da je neka zadeva dobila kljukico medresorske delovne skupine je morala iti zadeva čez več rok, je morala najprej civilna zaščita potrditi ,da se to opremo potrebuje, to je bila prva kljukica, ki jo je morala neka ponudba dobiti. Druga kljukica je morala biti s strani Ministrstva za zdravje, kjer so strokovno usposobljeni ljudje pregledovali ustreznost predloženih certifikatov. Na koncu je bila ponudba oziroma podjetje varnostno preverjano in šele, ko so bile vse te kljukice dane je zadeva bila posredovana naprej blagovnim rezervam. Kakšna so bila merila? Obstajala so tri merila. Ne razumem zakaj se ves čas ustvarja vtis, namenoma se želi ustvariti vtis, kot da je bila tukaj neka mineštra, kjer je vsakdo nekaj po svoje delal, pa neke zadeve vlekel. Obstajala so tri merila. Prvič, čas, ko je neko elektronsko sporočilo prišlo. Drugič, rok dobave. In tretjič, kritični artikli. To so bila tri ključna merila pri teh, pa je napačen izraz ponudba. To so bila elektronska sporočila. Med temi več tisoči elektronskimi sporočili so bila taka, kjer si imel ponujam ta izdelek, po takšni ceni, rok dobave je takrat. Imel pa si številne maile, kjer je pisalo: imam prijatelja na Kitajskem, lahko vam ugodno uredim maske. In zaradi časovne stiske, zaradi pritiska, je medresorska delovna skupina, o tem bo lahko gospod Jaklin kasneje podrobneje stvari razložil, upoštevala ta tri merila, ko je pregledovala te maile. Kdaj pa se je zadeva nehala pregledovati? Ko je bilo sedaj vprašanje, zakaj pa se je v neki točki nehalo pregledovati, zakaj pa se ni ta stvar več pregledovala naprej? Zaradi tega, ker poglejte, tukaj imam seznam 13. podjetij, 13. ponudb, ki jih je medresorska delovna vladna skupina potrdila, da so ustrezna, pa blagovne rezerve niso z njimi sklenile pogodbe. Jaz domnevam, lahko bodo povedali sami, jaz domnevam, da to niso storili zaradi tega, ker niso imeli več razpoložljivih finančnih sredstev, da bi sklepali še naprej pogodbe. To je moja ocena. In sedaj pa si vi najverjetneje predstavljajte, da imamo že sedaj 13 nekih ponudb, ki so ustrezne, ni pa pogodba sklenjena, da bi ta medvladna delovna skupina delala še naprej, in še naprej potrjevala na zalogo neke ponudbe in na koncu bi seveda kdo nas vprašal po gospodarnosti. Bi rekel, čakajte fantje, ali niste vi tisti, ki trdite, da se na trgu cene te zaščitne opreme spreminjajo ne iz dneva v dan, iz ure v uro. Da cena, ki velja danes, je lahko jutri popolnoma različna. In nehalo se je te stvari pregledovati zaradi tega, ker smo do velike noči uspeli, hvala bogu, zagotoviti toliko zaščitne opreme, da se stvari normalizirajo, da gredo iz tega izrednega stanja v nekoliko bolj normalno staje. Jaz tukaj ne bi več naprej govoril, ker so drugi, ki so pri teh stvareh neposredno sodelovali in bodo lahko več stvari povedali.

Naslednja stvar, ki me moti, je vsesplošno obsojanje. Vi si ne znate predstavljati, kako so užaloščeni, žalostni, ženske in moški, ki so morali delati v teh kritičnih trenutkih po 16 in več ur, delali so ob sobotah, delali so ob nedeljah, in danes so vsi kriminalizirani. Vsakdo, ki je kakorkoli sodeloval pri teh poslih, je že nek sum, da je nekaj delal narobe. Če si bil zraven in če si pri stvareh pomagal, je že nekaj narobe. Verjemite mi, da je tem ljudem težko, da se jim zdi zamalo, da potem, ko so garali, delali za domovino, na koncu se jih pa zdaj postavlja v neko tako čudno luč, češ, kako so delali vse narobe in kako je bilo vse polno korupcije. In ne govoriti, da to ni res, zaradi tega, ker se v medijih in na spletnih portalih izpostavljajo navadni uradniki, ki so te stvari delali dneve in noči in jih ta stvar silovito prizadene. In niso nič krivi in nič dolžni, danes pa obsojeni zato, ker so delali dobro za domovino.

Glejte, Vlada bo danes ob peti uri - zaradi tega bom nekoliko prej odšel, ker imamo ob petih sejo Vlade, pa bo potem ostal z vami državni sekretar, ki bo na voljo za vsa pojasnila - bo sprejela obsežno poročilo o vseh teh nabavah, obsežno. Ničesar nimamo skrivati, vse bomo dali na mizo, vse se bo lahko do potankosti preverjalo, ugotavljalo in tako naprej, ampak boste pa noter zelo zanimive stvari ugotovili. Za primer, kakšna je bila nabavna cena zaščitnih mask FF52 v času Vlade Marjana Šarca, kar je bilo nabavljeno do 13. marca 2020, in kakšna je cena, povprečna, po 13. 3. 2020. Verjamete, da so se v času Vlade Marjana Šarca maske kupovale dražje kot pa v času najhujše krize? Povprečna cena nabavljenih mask pred 13. 3. 2020, ki jih je kupovalo Ministrstvo za zdravje in ostali, za FF52 maske je 4 evre in 64 centov, to je povprečna cena maske, nabavljene v času Šarčeve Vlade. Po tem, po 13. 3. 2020, je povprečna cena FF52 maske 3 evre 40. In še marsikaj drugega bo možno razbrati iz tega poročila. In jaz sem izredno vesel, da je to poročilo nastalo, da bo sprejeto. Še to naj povem, glejte, mene lahko slečete do spodnjic, jaz nimam česa skrivati. Jaz sem tudi napovedal, da bo naša poslanska skupina prispevala podpise za parlamentarno preiskovalno komisijo, danes smo jih že prispevali. Tako da kar se tega tiče, glejte, preiskujte, raziskujte, delajte, kar želite, ni nobenega problema. Mi smo tudi za to. In v tem vladnem poročilu bomo sami zaprosili Računsko sodišče, naj podrobno razišče vse te primere, ker ni česa skrivati. Ker če bi mi imeli kaj skrivati, potem najverjetneje ne bi takih pokov gradiva predali opoziciji in vsem ostalim institucijam, zato da bi te stvari lahko pregledovali in iskali, kaj je šlo narobe. Ni problema, naj tudi NPU preišče vse, kar je potrebno preiskati. Imam pa rahel dvom, da je cilj vsega tega preiskovanja resnica, ampak mislim, da je cilj padec Vlade. Zakaj pa tako razmišljam, pa naj se navežem na mnenje gospe poslanke, ki jo razumem, da jo je neka afera pred leti prizadela, da ji ni vseeno, da so po nemarnem govorili o njenem imenu in tako naprej. Ampak, glejte, meni se je zgodilo enako. Mene so določili, da sem jaz odgovoren za nek posel podjetja Acron. Sam sem stokrat povedal, da s tem nimam nič, moja mama tudi ne. Celo gospod Gale je na televiziji to javno povedal, ampak jaz še kar vsak dan videvam opozicijske poslance, ki o teh stvareh tvitajo, ki o teh stvareh pišejo. Zaradi tega trdim, da imam občutek, da tu ni bistvena resnica, ampak bistveno je, da se tolče po Vladi in padec Vlade. To je pač moj občutek. Bomo pa videli, kam bodo te zadeve pripeljale. Vsaj zase lahko rečem, da kar sem bil dolžan storiti, sem v tej krizi storil, za nič mi ni žal. Seveda pa sem ob tej stvari prekršil eno sveto zlato pravilo slovenske politike in to je, če boš sedel križem rok, če ne boš naredil nič, boš mirno živel do konca mandata. Če pa se boš iskreno trudil in delal kaj naprej, potem boš pa seveda hodil na preiskovalne komisije, boš napadan in tako naprej, ampak, jaz sem to pripravljen sprejet, zaradi tega, ker sam s sabo ne bi mogel živet, če ne bi naredil vsega tistega, kar je bilo v tistih kritičnih trenutkih potrebno postorit. In danes, ko se številne izpostavlja, kliče, ki so pošiljale takšne in drugačne maile, pač, to je nikoli končana zgodba, da se za nekaj, kar bi moral nekdo prej naredit, krivi druge. Ampak, takšna je pač realnost in s tem bo potrebno živet. Sem pa vesel, te komisije in jaz si želim, da se bomo o teh stvareh čim večkrat pogovarjal, zaradi tega, ker se mi zdi, da to je edini način, vsaj tisti, ki imajo kančka želje, da se pride do resnice, da se stvari tudi razčistijo.

Hvala.