Hvala za besed. Lep pozdrav! Posebej se zahvaljujem vsem gostom, ki ste potrdili prihod in tudi prišli na to sejo.

Jaz bom uvodoma zelo kratek, ker poskušam predvsem prepustiti prostor vam. Namreč, namen današnje seje je predvsem, da lahko vabljeni iz filma in iz knjige predstavitev stanje v vaših panogah, tako ministrstvu na eni strani kot poslankam in poslancem, na drugi. Namreč, od odločitev ministrstva in odločitev poslank in poslancev je odvisno kakšno mesto v družbi bosta ti dve panogi v prihodnje imeli in nenazadnje čisto konkretno, kako bosta ovrednoteni v rebalansu proračuna, kar mislim, da je trenutno naša največja skrb. Jaz sem še nekoliko pod vtisom teh razprav o proračunu in o financah, ker smo imeli danes dopoldan v tej sobi, mislim da okoli štiri ure razpravo o novem odloku o proračunskem okviru, kjer je jasno, da Slovenija sledi evropskim trendom. Namreč, proračunska sredsdtva se višajo iz 10 milijard in pol na 12 milijard in pol. Se pravi, državna poraba centralnega proračuna se povečuje za cirka 20 %, kar je nekako v skladu s tem kar druge države počnejo. Ena bistvena razlika med nami pa drugimi državami pa je, kakšno vlogo pri tem ima kultura. Med tem ko je Nemčija takoj napovedala ob koronavirusu, da bo v kulturo investirala 50 milijard evrov, ko je Britanija nemudoma namenila kulturnemu sektorju 160 milijonov pomoči, in smo po celi Evropi spremljali programe, kako zagotavljajo nadaljevanje književne produkcije, filmske produkcije, preprečujejo revščino samozaposlenih in tako naprej, mislim, da smo pri nas dobili precej drugačne impulze s strani Vlade. Prva stvar, ki je bila je, da je Vlada že prvi teden svojega delovanja sprejela odlok, po katerem je lahko neposrednim proračunskim uporabnikom zamrznila sredstva in ta sredstva, 400 milijonov vse skupaj, iz tega nezanemarljiv delež iz sektorja kultura prerazporejala v nekakšen vojni budžet proti koronavirusu. Seveda kultura je tukaj predvsem strošek. In ko se pogovarjamo naprej nas skrbijo nekateri namigi, da bo kultura kljub temu, da je izstradana še od prejšnje krize, zopet deležna rezov v novem rebalansu in da bodo prioritete te države zopet drugje. Sedaj danes zjutraj, ko smo imeli to razpravo o proračunu in je bil omenjen tudi današnji odbor za kulturo, sem nemudoma prejel nek tak očitek enega od poslancev, ki je rekel, češ, kriza je, moramo varčevati. In potem postregel z nekim malo vulgarnim italijanskim pregovorom, rekel je, veste, v Italiji se reče ne morete imeti hkrati sodov polnih in žene pijane. Češ eno in drugo ne gre. Ampak s tem je pač impliciral na to nekako zdravo razumsko logiko, ki sedaj velja tudi v Sloveniji. Nobeno kosilo ni zastonj, pri čemer je, če se pogovarjamo o proračunu, pomembnejše mogoče eno drugo sporočilo. / nerazumljivo/ ki je na drugi strani od tega Friedmana v ekonomiji je rekel, vsak evro, ki ga danes privarčujete bo jutri nekoga spravil ob kosilo in to za državo velja še kako. In če sedaj se vrnem na tiste sode, obratno je, kot je rekel ta gospod. Če ne bomo sodov odprli bodo otroci v tej pregovorni družini ostali brez dela. In Italija je zelo dober primer za to. Kljub temu, da varčuje že 25 let se je njen javni dolg ves čas povečeval, ljudje se izseljujejo. V zadnjih letih se je med izobraženimi mlajšimi izselilo po nekaterih podatkih kar 800 tisoč Italijank in Italijanov, kar mislim, da je tudi dobra ponazoritev o stanju v slovenski kulturi. Ker se na kulturi špara kultura nazaduje, založbe propadajo, samozaposleni v kulturi, kot je minister sam ugotovil, že ob predstavitvi za ta položaj kot kandidat, živijo v revščini. Kar 25 % jih je pod pragom tveganja revščine. Filmarji so prekarci. Tisti, ki hočejo kaj narediti pa morajo s trebuhom za kruhom. Rok Biček, Hana Slak, Omo Omerzu, Mitja Okoren so le nekatera izmed imen v filmu, ki so morali iti v tujino, da so tam šele lahko realizirali svoje potenciale in svoje talente. Rok Biček je danes tudi z nami, bo lahko več povedal o tem. Skratka, naš apel tukaj je enostaven, prenehajmo z varčevanjem v kulturo, ki smo ga bili deležni v zadnjih letih, praktično od leta 2008 vsaj naprej, in se začnimo zavedati njenega pomena. Kultura zagotavlja lahko kakovostna delovna mesta, kultura omogoča ljudem, da izpolnjujejo svoje potenciale in talente, kultura ima velike multiplikativne učinke na številne panoge v družbi in kultura ni nikakršen nebodigatreba, kot bi ga rada kakšna oblast videla. Kultura je na nek način, kot boste rekli konservativci, esenca naroda. Skratka, naš poziv je, da danes poslanci in predstavniki ministrstva prisluhnete s kakšnim položajem se soočajo v filmu in knjigi in seveda da podprete naše sklepe, ki niso na noben način radikalni, zgolj poslušamo vzpostaviti pogoje za neko normalno delo v teh dveh sferah. Odmrznitev sredstev slovenskemu filmu in knjigi, da ne bodo založbe propadale še naprej, da ne bodo projekti zastajali, nadaljevanje postopkov že začetih aktualnih razpisov, objava načrtovanih razpisov, izpolnitev sklepa, ki smo ga pred dobrim letom in pol soglasno poslanke in poslanci odbora za kulturo sprejeli. To je, da se sredstva za film podvoji in se nameni teh obljubljenih 11 %, tukaj mogoče samo za informacijo, en nemški celovečerni film ima večji budžet kot stane celoletni budžet slovenskega filma. V takem stanju smo. In s tem moramo tekmovati. In nenazadnje da se končno izpolnijo obljube po zagotovitvi 2 % BDP za kulturo v rebalansu proračuna. Nenazadnje je tudi minister kot kandidat za ministra sam govoril, da bi bil čas, da se te zaveze uresničijo. In če kdaj, imamo sedaj v tej krizi priložnost, da, bi rekel, karte na novo razdelimo.

Toliko z moje strani za uvod. Sedaj pa predlagam, da predvsem vabljeni na sejo predstavite situacijo in upam, da bomo uspeli danes doseči nek minimalen konsenz, ne glede na politično strankarsko opredelitev v tej sobi. Hvala.