Hvala lepa. Lepo pozdravljeni! Spoštovani, spoštovane!

Scenarij COVIC-19 smo na uradu pripravili za potrebe okvira za pripravo proračunov sektorja države. Sedaj scenarij se po zakonu o javnih financah javno objavi šele po tem, ko se z njim seznani Vlada. Vlada je razpravo o scenariju zaključila včeraj in mi smo včeraj zvečer tudi objavili scenarij. Kaj predvideva? Nekaj smo že slišali. Scenarij predvideva, da bo letos BDP upadel za okoli 8 %, 8,1 %. In leta 2021 bi le delno okreval. Kaj so predpostavke? Te so ključne v teh negotovih razmerah, tako da moremo vedeti kaj se pravzaprav predpostavlja in da se to lahko tudi spremeni že v nekaj mesecih tekom leta. Torej, predpostavka je, da bodo ti zelo strogi omejevalni ukrepi v večji meri veljali do konca maja, deloma tudi do sredine leta in pa upoštevajo tudi oblikovane ukrepe ekonomskih politik. K ponovnemu, se pravi k temu upadu letos bo zaradi močno skrčene dejavnosti prispeval upad dodane vrednosti praktično v vseh dejavnostih, zlasti bodo izpostavljene dejavnosti povezane s turizmom. Se pravi, hotelske nastanitve, gostinske, osebne storitve, tudi v prometu in pa seveda tudi v pridelovalnih dejavnostih, kjer pa nismo odvisni samo od sebe, temveč tudi v veliki meri, ker gre za sektor, ki je močno vpet v mednarodno trgovino, bo odvisno tudi od ukrepov v drugih državah, kakšne bodo omejitve in pa seveda tudi že pred izbruhom epidemije v Evropi je prišlo do motenj v nabavno prodajnih verigah že zaradi izbruha epidemije na Kitajskem, se pravi, da je to še en pomemben dejavnik zaradi velike vpetosti naših pridelovalnih dejavnosti v te globalne verige vrednosti. Tako da pričakujemo tudi velik vpad izvoza, uvoza in pa seveda tudi zasebno potrošnji, kjer pa deloma vpliva razpoložljivi dohodek, ampak v veliko večji meri pa sama negotovost potrošnikov in pa tudi omejitve gibanja, zapiranja številnih dejavnosti v času teh ostrih ukrepov omejevalnih. In posledično, kar že vidimo po podatkih, bodo gospodarske razmere vplivale tudi na trg dela, kar ti interventni ukrepi sicer blažijo, vendar ne morejo v celoti preprečiti. Tako da pričakujemo povečanje števila brezposelnih, zaenkrat za okoli petino, seveda je pa to, tako kot tudi celotna gospodarska aktivnost, tu je prisotna velika negotovost in se razmere lahko hitro spremenijo. Tako da bi ponovila to, kar je bilo že povedano, razsežnost in razširjenje epidemije koronavirusa, čas njene zajezitve v Sloveniji in v Evropi, v celotnem svetu sta še vedno velika neznanka. Lahko se ponovi, dosti verjetno, drugi val in sledijo novi ukrepi. Epidemiologi tudi opozarjajo na to verjetnost in trajnejša stabilizacija gospodarskih razmer bo tako možna šele po razvoju in splošni uvedbi ustreznega cepiva. Tako da toliko za uvod.