Spoštovani predsednik, minister.

Časi so res težki in fiskalno politiko je treba vodit v teh težkih in zaostrenih pogojih, ob mnogih dilemah in Fiskalni svet je že takoj spoznal te okoliščine in ocenil, da Vlada lahko pristopi k realizaciji 12. člena Zakona o fiskalnem pravilu, kar je Vlada tudi storila in pripravila program, za katerega bi lahko rekli, da v grobem ustreza tistemu, kar so pripravile tudi druge evropske države. Kljub temu je treba opozorit na nekatere podrobnosti oziroma, na nekatera tveganja, pač, zato, da se izognemo večjim fiskalnim odstopanjem tudi v prihodnosti.

Zdaj, nekateri zelo radi uporabljajo prispodobe in precej je bila v javnosti, glede na sedanjo situacijo, prispodoba o požaru in sicer tako, ko gasimo požar, se ne vprašamo, kakšen bo račun za vodo, ki jo gasilci porabijo za gašenje. To je sicer res, ampak, na koncu nekdo račun plača. Ko pa račun plačamo, pa je potrebno bit pozoren, da v tem računu, poleg vode, ki je bila porabljena za gašenje požara, ni tudi voda, ki so jo sosednje porabili za polnjenje plavalnih bazenov. Torej, kako ločimo tisto porabo, ki je nujna v teh okoliščinah od tiste, ki pravzaprav mora vzdrževat normalno stanje v javnih financah? Zdaj, glede določil pogodbe o stabilnosti in rasti, ta daje sledeča načela in sicer, da mora dodatna poraba biti neposredno povezana z izjemnimi okoliščinami, da so odstopanja mogoča le začasno, da dovoljena odstopanja odražajo zgolj dodatne stroške, povezane z izjemnimi okoliščinami in, kar je še posebej pomembno, države morajo odstopanja pokazati na transparenten način.

Mislim, da je dobro, da je minister v svojem uvodnem nastopu poudaril tudi nujnost vrnitve fiskalnega sistema v prejšnje stanje, kajti, ta kriza bo povzročila znatno povečanje javnega dolga in tudi, ko bomo krizo premagali – upam, da jo bomo, tudi prvi, pa drugi, pa naslednje valove – se bomo znašli v situaciji z znatno povečanim javnim dolgom in nižjim bruto domačim proizvodom in na to situacijo se je treba začet pripravljat že danes in moram reči, da Vlada te prve priložnosti ni uporabila. Torej, v pripravi proračunskega okvira ni upoštevala srednjeročne perspektive. Res je sicer, da smernice Evropske unije to dopuščajo, ampak kljub temu, se gre za nas in kljub temu, treba je imet eno idejo, kaj bomo pa naredili potem, ko bomo imeli visok javni dolg in nižji BDP? Naslednja priložnost, da Vlada to opravi, je priprava rebalansa proračuna, kjer seveda pričakujemo, da bo prisoten tudi ta srednjeročni vidik.

Še na eno stvar moram opozorit, to je vprašanje transparentnosti. Šele včeraj je bila objavljena projekcija Umarja, na kateri temelji program stabilnosti. Ampak ta projekcija Umarja se nanaša na rezultate, torej na podatke, ki so bili dostopni 29. 3. Potem je Vlada pripravila program stabilnosti, vendar, iz meni neznanih razlogov, ni prišlo do objave projekcij Umarja pravočasno in šele Ex-Post. Tako da, tukaj načelo transparentnosti ni bilo spoštovano.

Tako da, če sklenem to našo uvodno razmišljanje – zelo pomembno je, da vemo, da ukrepi, ki jih sedaj sprejemajo, imajo svojo posledico v povečanju javnega dolga. Zato je potrebno pri vsakem ukrepi tehtat koristi od ukrepa, na drugi strani pa, seveda, nujni strošek, to je povečanje javnega dolga, ki bo iz tega sledilo. Seveda pa je potrebno bit učinkovit, ne samo pri blaženju zdravstvene krize, ampak tudi pri ohranjanju gospodarskih potencialov in pa pri gospodarski obnovi. In še nekaj je pomembno, da Slovenija z svojimi aktivnostmi skrbi za svojo kredibilnost in za boniteto na finančnih trgih, kajti, Slovenija bo, po tej krizi, še bolj odvisna od pozicije na finančnih trgih in samo dobra boniteta lahko omogoči, daje manevrski prostor pri upravljanju javnega dolga.

Hvala lepa.