Tako ja. Hvala predsedujoči. Uroš Lampret, državni sekretar iz Ministrstva za obrambo.

Uvodoma bi rad pojasnil, da so v skladu z Zakonom o obrambi na Ministrstvu za obrambo določena tri položajna delovna mesta za katere ni treba izvesti javnega natečaja, temveč Vlada imenuje na predlog ministra za obrambo in sicer, načelnik Generalštaba Slovenske vojske, generalni direktor Obveščevalno-varnostne službe ter glavni inšpektor za obrambo. Govorimo o treh nadgovorniških položajih znotraj obrambnega sistema pri katerih je zaradi njihove občutljivosti poleg strokovnosti pomembno tudi medsebojno zaupanje in kompatibilnost vizije razvoja na teh področjih med vsakokratnim ministrom za obrambo in omenjenimi osebami na tem položaju. Ob tem je treba tudi poudariti, da je nabor kandidatov predvsem v primeru načelnika generalštaba omejen na ozek krog častnikov Slovenske vojske z najvišjimi čini, ki izpolnjujejo pogoje za zasedbo generalskega formacijskega mesta najmanj čin brigadirja. Zamenjave na položaju načelnika generalštaba ter generalnega direktorja obveščevalno-varnostne službe v ničemer ne odstopajo od dosedanje prakse na tem področju, saj je ravno zaradi prej omenjenih razlogov redno prihajalo do menjav na teh položajih, ob nastopu nove vlade, v nekaterih primerih takoj ob njenem nastopu v večini primerov pa v roku nekaj tednov ali mesecev. Praktično vsi ministri za obrambo so izkoristili možnost, ki jim jih daje peti odstavek 83. člena Zakona o javnih uslužbencih, da v roku enega leta od nastopa funkcij predlagajo zamenjavo predstojnika organa v sestavi oziroma drugega uradnika na položajnem delovnem mestu. V mandatu Vlade 2014-2018 pa je v enem mandatu prišlo celo do menjave dveh generalnih direktorjev obveščevalno-varnostne službe. V primeru zamenjave general majorke Alenke Ermenc je vodenje Slovenske vojske prevzel brigadir Robert Glavaš, ki je bil že prej njen namestnik, torej gre za neke vrste logično potezo genezo, ki nima nobene politične konotacije. Ko govorimo o Robertu Glavašu govorimo o izjemno izkušenemu častniku, ki je v Slovenski vojski opravljal najzahtevnejše dolžnosti in ga odlikuje izjemna pripadnost Slovenski vojski, predvsem pa to razume in se zaveda, da ureditev stanja v Slovenski vojski ni odvisna samo od zunanjih dejavnikov, ampak tudi od odnosov in organizacijske klime znotraj vojske. Ugled, ki ga kot vodja in častnik uživa znotraj Slovenske vojske, so tisto kar ta trenutek nujno potrebuje. Ob tem velja opozoriti na navedbo predlagateljev, da je bil brigadir Glavaš imenovan za poln mandat, to je za 5 let, kar ne drži, saj Zakon o obrambi za načelnika generalštaba ne predvideva dolžine trajanja mandata. Kot je opisano zgoraj tudi menjava na čelu obveščevalno-varnostne službe je bila pričakovana in logična, saj mora oseba uživati polno zaupanje predstojnika. Ob tej menjavi na obveščevalno-varnostni službi bi veljalo poudariti tudi, da se je bivši direktor službe Matijevič tega tudi zavedal in je že 11. 3. 2020, torej samo dva dni pred nastopom nove vlade takratnemu ministru za obrambo podal odstopno izjavo z dne 12. 3., torej en dan pred imenovanjem nove 14. Vlade Republike Slovenije. Minister Erjavec je istega dne na Vlado tudi posredoval predlog za njegovo razrešitev, ali se je direktor premislil in je bilo gradivo o njegovi razrešitvi umaknjeno iz postopka obravnave na Vladi Republike Slovenije. Torej tudi v tem primeru ne gre za nikakršno politično menjavo, saj si je direktor Matijevič očitno želel predčasno vrniti v službo v slovensko obveščevalno-varnostno agencijo, od koder je na svoje mesto tudi prišel. Za novega direktorja pa je bil imenovan zelo izkušen sodelavec obveščevalno-varnostne službe. Dolgoletni sodelavec, ki uživa zaupanje ministra za obrambo. Hvala, predsedujoči.