Hvala lepa gospod predsednik.

Torej na nek način je kar težko pravzaprav začeti ta odgovor gospodu poslancu oziroma Poslanski skupini glede na dejstvo, da je bila ta predstavitev polna nekih političnih floskul, predvsem pa je bila vsaj za mene pravzaprav brez kakršnihkoli navedb, kakršnihkoli dejstev. Zdaj jaz bi se najprej vrnil v čas, ko smo bili zaslišani ministri na odbore, kjer smo predstavili svoj program in kjer smo seveda morali odgovarjati tudi na vprašanja poslancev kaj je z menjavami, ali menjave načrtujemo, ali se nam zdijo menjave primerne ali ne in bi kar takoj povedal, da sem že takrat povedal, da se mi zdi delo policije v preteklosti precej neučinkovito, da so zadeve padale bodisi že v preiskavah, bodisi kasneje na tožilstvu, ali da ne govorimo tega kaj vse se je dogajalo na sodiščih, ampak splošen občutek državljanov, ki verjetno ni nič drugačen danes kot je bil takrat, je bil ta, da smo v pregonu kaznivih dejanj, v pregonu kriminalitete pravzaprav zelo neučinkoviti. Po državi se nam sprehajajo ljudje, ki so tako ali drugače oplenili to državo za desetine milijonov evrov, po državi se sprehajajo ljudje, ki so v postopki preprodaje drog, pa so še vedno na svobodi. Po državi se sprehajajo mnogi, ki bi morali že zdavnaj biti za rešetkami, pa niso, zato seveda je bila moja usmeritev ali pa moje mnenje že takrat taka, da je pač potrebno v slovensko policijo, v kriminalistično službo in vse s tem povezano prevetriti. Jasno je, da minister ne menjuje direktorja Kriminalistične policije, jasno je, da minister ne menjuje šefa Nacionalnega preiskovalnega urada in podobno. Jasno pa je, tako kot ste tudi predstavili, da je minister tisti, ki Vladi predlaga zamenjavo generalnega direktorja policije, ki je seveda zadolžen za to, da bo ta policija oziroma ta organ v sestavi učinkovit in da bodo državljani ne samo imeli občutek, ampak da bo dejansko ta represivni organ opravil svojo funkcijo. Zdaj glede na to, da je predlog današnjega sklica tega odbora prišel s strani Poslanske skupine LMŠ, sem za začetek pripravil nekaj kronologije, ki se nanaša na Vlado Marjana Šarca, kasneje pa bi povedal še par drugih podatkov. Torej če gremo kronološko, je 20. 9. 2018 funkcijo Kriminalistične policije 2018, torej prevzel gospod Boštjan Lindov. Njegov predhodnik, gospod Branko Japelj, je bil s tega mesta formalno sicer nerazrešen, poslan na nek twinning projekt v Srbijo, ampak dejstvo je, da smo s tem dnem dobili novega šefa Kriminalistične policije. 27. 9. 2018 je Šarčeva Vlada zamenjala direktorja Sove, razrešila je gospoda Zorana Klemenčiča. Za novega direktorja je imenovala Rajka Kozmelja. 4. 10. 2018 Šarčeva Vlada razreši generalnega direktorja policije, Simona Veličkega, s 5. oktobrom 2018 je za vršilko dolžnosti imenovala gospo Tatjano Bobnar. 11. 10. 2018 Vlada Marjana Šarca razreši generalnega direktorja obveščevalno varnostne službe Ministrstva za obrambo, gospoda Franca Trbovška. Za novega generalnega direktorja za obdobje petih let, imenuje Dejana Matijeviča. 27. 11. 2018 Vlada Marjana Šarca z mesta načelnika generalnega štaba, generalštaba Slovenske vojske razreši Alena Gederja. Na to mesto imenuje Alenko Ermenc. S 1. 6. 2019 vodenje Nacionalnega urada prevzame Darko Muženič. Imenovala ga je, oziroma imenovan je bil pod vladavino gospoda Marjana Šarca. Torej Darko Muženič seveda na NPU ni prišel kar tako, predhodno je kljub temu, da je še vedno imel mandat, odstopil s položaja direktorja preprečevanja pranja denarja. Na njegovo mesto Vlada Marjana Šarca imenuje gospo Branko Glojnarič. Gospoda Muženiča pa Vlada Marjana Šarca imenuje za direktorja NPU. Torej če naredimo nek časovni okvir, bomo videli, da so se stvari dogajale v obdobju dobrega leta, kar seveda lahko pomeni dvoje; lahko pomeni, da Vlada Marjana Šarca ni našla ustreznih kandidatov dovolj hitro ali pa da je, tako kot je že splošno znano, Vlada Marjana Šarca ni bila najbolj učinkovita v svojem vladanju. Torej, da ni prav veliko stvari počela. Torej, da gre za to, da sem sam želel, da se stvari na resorju notranjih zadev spremenijo ali pa pospešijo ali pa nekako delajo drugače kot do sedaj, vam bom ponazoril z gradivom, ki ga seveda ne bom bral. To gradivo je debelo enih osemdeset strani. Gre za zaupno gradivo, lahko ga dobite seveda poslanci. Zahtevajte, ga dobite, nobenega problema. Tokrat pa to gradivo ni usmerjeno v Vlado Marjana Šarca, da ne bo pomote, da govorimo samo o Marjanu Šarcu, ampak govorimo o ugotovitvah Direktorata za policijo, torej Direktorat za policijo je organ v sestavi ministrstva, ki med drugim nadzira delo policije, ki je že 15. 9. 2017 pisal takratni ministrici gospe Vesni Györkös Žnidar. Vsega ne bom bral, bom pa seveda povedal nekaj podatkov oziroma nekih dejstev, ki jih je v temu dopisu bilo že takrat izpostavljeno. Ugotovitev številka ena; navedbe policije, gre seveda za pranje milijardnega denarja v NLB, da ne bo pomote, da boste vedeli za kaj gre. Navedbe policije, da o konkretni zadevi ni ugotovila razlogov za sum, zaradi česar tudi ni obveščala Državnega tožilstva, ni mogoče potrditi. Tem potrditvam ni mogoče potrditi. Torej tega ni napisala Vlada Janeza Janše ali pa kdo iz tega kroga, ampak je napisal nadzor policije v letu 2017, torej Ministrstvo za notranje zadeve pri nadzoru policije.

Nadaljnja ugotovitev. Navedba policije, da je zbrala obvestila na podlagi določil takratnega veljavnega Zakona o policiji, ne držijo. Seveda za vsako tako navedbo je obširen eno pa dvostranska obrazložitev, ampak mislim, da je prav, da poslanci veste vsaj to kaj so bile ugotovitve.

Naslednja ugotovitev. Policija je ravnala v nasprotju z določbo desetega odstavka 148. člena Zakona o kazenskem postopku, saj državnemu tožilstvu ni poslala poročila, čeprav je izvajala pooblastila po 148. členu ZKP.

Naslednja ugotovitev. Policija pri reševanju, obravnavi zadeve ni ravnala v skladu s 24. členom navodila za upravljanje z dokumentarnim gradivom na Ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenije. Torej jaz na bom bral vseh teh ugotovitev notranjega nadzora nad delom policije, še enkrat ponavljam, seveda to lahko dobite brez kakršnegakoli problema, mislim pa, da je zelo zanimiv odstavek, ki ga pa moram prebrati, ki pa seveda ne leti na vas, na poslance, ampak leti na samo delo policije, bo pa to seveda za državljane zelo poučno ali pa zelo razumljivo, ker je napisano zelo preprosto. Predmetno zadevo je policija formalno rešila 6. 1. 2012. Ko je bila le ta premeščena iz zbirke nerešenih zadev v tekočo zbirko, kar je razvidno iz računalniške evidence v zavihku, posegi v zadevi. Iz zavihka izhaja, pozor, izhaja, da je zadevo rešila administratorka, med tem, ko je iz ovoja zadeve razvidno, da kriminalist, ki je zadevo reševal, na ovoj ni napisal datuma rešitve in obkrožil roka hrambe ter se podpisal. Torej, če v naši policiji ali pa kriminalistični policiji zadeve rešujejo administratorke, se jaz vprašam, kaj je s to državo. Ampak to je ugotovitev notranjega nadzora policije. O zbranih obvestilih ali relevantnih ugotovitvah policija ni napisana operativne informacije oziroma uradnega zaznamka, prav tako o zadevi ni obvestila Državnega tožilstva. Po moji oceni so to frapantne ugotovitve ugotovljene že leta 2017, kot rečeno, vam na razpolago.

Naslednja stvar, ki bi jo rad poudaril, so očitki ali pa zadeve, ki jih je izpostavil gospod poslanec in so vezani na tako imenovane pritiske nekdanjega poslanca stranke SDS, gospoda Žana Mahniča. Torej ob prevzemu, ko sem prevzemal ministrstvo, mislim da je bilo to v soboto 14. marca v jutranjih urah, sem seveda sklical vse tam zaposlene, te najbolj ključne ljudi in ena od mojih vprašanj je bila tudi ta, ker sem seveda vedel ali pa sem si predstavljal, da bodo očitki o zamenjavi neposredno povezani tudi z besedami ali pa s tem kar je izrekel gospod poslanec, je bilo vprašanje ali mi lahko potrdijo, da je policija vpogledovala v mape bodisi poslancev bodisi predstavnikov Vlade oziroma kogarkoli drugega. Nisem spraševal katere mape, nisem spraševal v čigave mape niti kolikokrat, želel sem vedeti samo ali je bilo ali ni bilo vpogledovano. Odgovor je bil jasen, vpogledi v mape vas poslancev, ne vem koga ali pa predstavnikov Vlade s strani policije so bili opravljeni. Torej v Državnem zboru imate dopis, ki sem ga podpisal po mojem že pred kakšnimi štirinajstimi dnevi, kjer sem zaprosil vse poslance, da kdorkoli izmed vas želi, da se ugotovi ali ste tudi vi med tistimi, za katere je bila vpogledi ali pa za katerega so bili vpogledi vpogedovani nam to sporočite. Ne želim namreč, da bi delali kakršnokoli preiskavo ali pa kakršnekoli ugotovitve, kjer bi nekdo od vas na koncu rekel, ne, ne, saj mene pa niti ne zanima to ali je policija v mojo mapo gledala ali ne. Zato sem vas zaprosil, da podpišete ustrezen dokument, kjer bo jasno razvidno, da vas to zanima. S takim dokumentom bomo šli do informacijske pooblaščenke in račun, da bomo v relativno kratkem času lahko ugotovili ali pa lahko nadaljevali z nadzorom policije, kjer se bo ugotovilo kdo, kdaj, zakaj in kolikokrat je bilo tako za poslance, kot seveda za vse člane vlade v tistem obdobju vpogledovano. Jaz mislim, da je to nekaj najbolj, bi rekel, normalnega, da vas to zanima. V kolikor pa vas seveda zaradi politične pripadnosti ali pa zaradi ideologije ne pa seveda bom tudi odločitev razumel.

Nadalje, Marjan Šarec je v odzivu v javnih medijih, mislim, da je celo to napisal n Twitter, napisal med drugim tudi tole: »Ni mogoče verjetni notranjemu ministru, da za prekršek sekretarja Breznika ni vedel.« Ta izjava je v meni zbudila dvom in začel sem se spraševati morda pa je res nemogoče, da tega ne bi vedel oziroma verjetno je gospod Marjan šarec govoril z njegovim notranjim ministrom in mu je le ta povedal, da bi za tak primer prekrška moral vedeti. In poglej ga čudo, ugotovi se, da je nekdanji minister LMŠ dobival neposredno na mail, torej obveščen je bil o vseh poročilih operativno komunikacijskih centrov, kjer ni seveda nikakršne anonimizacije, torej tam notri vidite kdo je naredil prekršek, kdaj ga naredil, kdo je naredil samomor, kako je bilo s temi prekrški oziroma kaznivimi dejanji. In adrema s katero je policija obveščala ministra, da je ta da je te papirjev dobival je bila spremenjena 13. marca, torej na dan, ko je zaprisegla nova vlada. Zanimivo. Jaz seveda ne morem reči, da je minister Poklukar karkoli iz tega zlorabil, ne vem, tega jaz ne morem trditi, lahko pa govorim o dejstvih in dejstva so taka, kot sem jih ta trenutek povedal.

Nadalje bi se rad z nekaj zgodovinskimi podatki, glede na to, da ste očitali menjave, povedal, kako pravzaprav je z ministri, kako je z generalnimi direktorji in kako je z direktorji NPU. Torej, po analizi, ki sem jo za pripravo tega odbora naredil bom relativno hitro šel skozi. Imamo od samostojne države, torej 29 let 15 ministrov: Bavčar, Bizjak, Šter, Bandelj, Šuklje, Jambrek, Bohinc, Mate, Kresal, Zalar, Gorenak, Virant, Žnidar, Poklukar in Hojs. Torej, povprečna doba ministrov je bila 1,93 leta, nekateri dlje, nekateri manj, ampak 1,93 leta. Generalni direktorji policije, podatek sem vzel samo za 22 let, torej Likar, Podvršič, Pogorevc, Anžel, Potočnik, Romšek, Šinkovec, Goršek, Turk, Veniger, Fank, Velički, Bobnar in Travnar. Povprečna doba direktovanja policijskega direktorja 1,5 leta. In nazadnje direktorji NPU, torej Črpinko, Furlan, Črpinko, Blažina, Karol, Majhenič, Muženič in Lamberger od leta 2010 dalje, torej od takrat ko je bil NPU ustanovljen, povprečna doba 1,25 let. Torej, jaz se ne spuščam v to ali je ta povprečna doba veliko ali malo. Tudi se ne spuščam v to zakaj je bila kakšna zamenjava narejena. Seveda pa lahko povem samo to, da je 11 generalnih direktorjev policije od 11 direktorjev generalne policije zadnjega obdobja, 8 imenovala, tako imenovana leva Vlada ali pa levo sredinska Vlada in trije so imenovale desnosredinske Vlade. Zadnjih deset šefov kriminalistične policije, 7 so jih imenovali direktorji oziroma kot pravite vi, posredna Vlada tako imenovane leve provenience in zgoraj štiri desne provenience. In še zadnjih pet šefov NPU, torej ti so imenovale direktorji leve provenience in pa dva desne provenience in pa 2 desne provenience. Zdaj, da bi se lahko zelo plastično predstavljali kakšna je intenca politike po zamenjavah ali pa po strokovnosti, je potrebno na plan spraviti obdobje iz leta 2010, ko je notranja ministrica bila gospa Katarina Kresal. Gospod Dragutin Mate, minister stranke SDS, je na koncu svojega mandata objavil razpis za generalnega direktorja policije. Ker se mu je zdelo nekako primerno glede na to, da je svoj mandat zaključeval, tega izbora ni opravil, ampak je ministrici Kresalovi na mizo predočil vse prijavljene in »fair enough« povedal, da je prav, da novo izbiro opravi nova politična opcija. Ne zaradi politične opcije, ampak zaradi tega, ker je jasno, tudi sami ste večkrat tako povedali, da je prav, da se ministri svojo ekipo oblikujejo ali pa nastavijo sami. Gospa Katarina Kresal je takrat z vsemi opravila razgovor, nikogar ni izbrala, ampak je šla v spremembo Zakona o policiji, kjer generalnega direktorja pravzaprav sploh ni mogoče zamenjati. Torej, mogoče ga je zamenjati iz dveh vzrokov, torej da je, po domače povedano, opravilno nesposoben, torej da tega več ne more opravljati ali pa, da odstopi sam. Po spremembi zakona, ki je seveda šel skozi, je na to mesto imenovala gospoda Janka Gorška in gospod Goršek je bil v času, ko je na ministrstvo prišel gospod Vinko Gorenak, nezamenljiv. Torej direktorja policije v skladu s tistim zakonom ni bilo mogoče zamenjati. Zdaj, če mislite poslanci, da je to prava ali pa ustrezna ureditev, jaz mislim, da ne, jaz mislim, da je daleč od tega, da bi bila to ustrezna ureditev in z velikimi napori oziroma z velikimi mukami se je kasneje zakon spremenil v obliko zakona, ki velja še danes, torej tako kot za vse predstojnike organov v sestavi ali pa direktorjev direktoratov na ministrstvih velja Zakon o javnih uslužbencih, seveda pri policiji še posebej Zakon o organiziranosti in delu policije, kjer ima seveda predstojnik, torej v primeru novega ministra možnost ljudi zamenjati v roku enega leta, pa ne samo to, predstojnik ima možnost v roku enega leta zamenjati tudi tistega, ki je bil že imenovan, torej tudi v primeru, da je jutri ali pa čez štirinajst dni ali pa ne vem kdaj, imenovan novi direktor policije in bom sam še vedno direktor, bi rekel, minister za notranje zadeve toliko časa, da bo preteklo več kot eno leto, lahko tega istega direktorja še vedno zamenjamo. Torej, za zamenjave veljajo določila Zakona o javnih uslužbencih in tako je po mojem edino prav.

Kako je z zaposlenimi na NPU oziroma s tistimi, ki kot pravite, gospod poslanec, so se množično uprli oziroma množično podpisali peticijo zoper zamenjavo gospoda direktorja. Zdaj, jaz sam gospod direktorja ne poznam, nikoli se nisem z njim srečal, tudi z gospo direktorico policije se, preden sem prišel na ta resor, nisem srečal. Do sedaj sva opravila en razgovor, torej razgovor sva opravila v ponedeljek, če se ne motim, 15. marca, ko sem jo poklical v svojo pisarno in jo zaprosil, da korektno opravi primopredajo z novim vede vršilcem dolžnosti. Kot vem, je bila ta primopredaja korektno opravljena, tako da se v nadaljevanje kadrovskih zamenjav ali pa v kadrovske rošade, ki jih direktor pač načrtuje, pa jih je izvedel, ne spuščam. Jasno pa povem, da pa pričakujem, da se bodo izvedli. Pričakujem, da bo ta policija delala drugače.

Glede tega, kar sem začel, vam bom prebral eno sporočilo, ki sem ga dobil po zamenjavi direktorja Muženiča, ki govori takole, jasno, v medijih je bilo to drugače predstavljeno, v medijih je bilo tudi seveda predstavljeno, da je množica zaposlenih tam na NPU proti zamenjavi in tako naprej. Jaz moram najprej povedati, da seveda ta množica ne more biti množica, glede na to, da je v tistem času bilo tam relativno malo zaposlenih, ker so bili ljudje na delu od doma ali pa so bili na čakanju, pa vendarle. Eden od zaposlenih mi je pisal: »Večina, 80 % zaposlenih je bila proti temu, da se NPU identificira s šefom Muženičem. Samo par njemu najbližjih je bilo za to. Bili smo proti, kar je po moje prav, bili smo proti, da se kakršnokoli pismo podpore komurkoli pošilja. Toliko v vednost, da ne bi mislili, da je v pismu mnenje vseh zaposlenih.« VI lahko seveda rečete, da je to nepomembno, da nima veze. Jaz pa rečem edino eno stvar, torej mislim, da je skrajno neprimerno, da se organi v sestavi, torej zaposleni pri policiji izjasnjujejo o tem kdo bo njihov šef ali pa kdo ne bo njihov šef. Podobo kot če bi vojaki v vojski povedali ali se strinjajo, da je nekdo, bi rekel, načelnik general štaba ali pa da ni načelnih generalštaba ali pa da policijski sindikat govori ali je prav, da je Slovenija v Zvezi Nato oziroma da bi iz Zveze Nato morala izstopiti. Mislim, da je prav, da se končno začnejo te pristojnosti, ki jih ima vsak na svojem nivoju tudi ustrezno reprezentirajo in izvajajo.

Ali glede na to kar smo lahko brali v tem poročilu oziroma kar sem lahko prebral v tem poročilu, ki je zaupno, in glede na to, kar se dogaja v zadnjem času medijsko vezano na preiskave, ki naj bi jih, ker ste tudi to omenili, ki naj bi jih bodisi Nacionalni preiskovalni urad ali pa KRIM policija vodila zoper mene, res mislite, da sem toliko nor, da bom v tem trenutku komurkoli naročil, da naj česarkoli ne preiščejo. Res mislite, da sem toliko nor? Obratno, jaz sem večkrat javno pozval policijo in kriminalistično policijo naj čim hitreje opravi vse preiskave, vse raziskave, vse kar je povezano z obtožbami zoper mene, pa ne samo z obtožbami zoper mene, predvsem s tem in s tega stališča, da ne želim, tako kot se je to dogajalo v primeru Šentvid, ko so me sedem let, ta isti kriminalisti, torej ta policija, zasliševali, bremenili, podajali ovadbe, na koncu se je vse izkazalo, da je v bistvu, ne bom rekel podatknjeno, tega ne morem trditi, ampak da je vse brez osnove. Mislite, da je prijetno se sedem let ali osem let svaljkati na zaslišanjih pri NPU, hoditi na sodišče in tako naprej in pojasnjevati, da ničesar nisi kriv. V kolikor niste bili nikoli v teh postopkih vam jaz lahko povem, da ni prijetno. Zato pričakujem od policije, od NPU od KRIM policije od vseh, da stvari delajo relativno hitro in učinkovito. In tudi v tem primeru sem zgolj pozval policijo in pozovem jo lahko samo še enkrat s tega mesta, da vse kar je s tem povezano naredijo hitro in učinkovito. Če je kaj narobe bomo tisti, ki je kaj narobe, odgovarjali. Če ni nič narobe naj se to javnosti predoči in pove. Kot zanimivost pa naj vendarle povem, da s tem nisem bil seznanjen, pa mi je to povedal nazadnje minister za obrambo, gospod Tonin, ki me je opozoril na dejstvo, da je ugotovil, da je predlog za zaslišanje, na katerega je vabljen, če se ne motim kot predsednik komisije, katero je vodil, za nadzor tajnih služb, obveščevalnih služb, vabljen vezano na ne vem kakšno izdajo s podpisom ene od kriminalistk zaposlene na NPU, imena seveda ne bom povedal, in da je zanimivo, da je ta ista kriminalistka podpisana tudi pod preiskavo zoper stranko SDS pred leti, tam ko so hoteli strežnike zaseči, če se spomnite, na Trstenjakovi, da je ta ista kriminalistka podpisana pod tem, da se zaslišuje mag. Širclja, kot nekoč poslanca danes ministra, in glej si ga zlomka, še na nekaj drugih primerih. Torej jaz si ne predstavljam, da bi to lahko bil slučaj. Ali imamo res torej v policiji kriminaliste, ki so tisti, ki vodijo politične projekte in tiste, ki odpeljejo vse druge. Predstavljal bi si, da tako kot na sodišču ali pa tako kot v nekih organiziranih, več ali manj organiziranih strukturah, sistemih, dodeljevanje primerov poteka naključno, da ne dobi to vedno ena in ista oseba in res si težko predstavljam, da bi lahko kar tako slučajno ta ista oseba dobila case, ki govorijo ali pa ki močno dišijo po političnem preganjanju ene politične opcije. Torej jaz moram na koncu seveda tega svojega dela a priori zavrniti vse navedbe, ki jih je gospod poslanec tukaj iznesel. Mislim, da sem s številkami in podatki te stvari tudi dovolj eksemplarično podkrepil. Sem pa za konec vseeno prinesel en pripomoček, ki seveda ne spada v področje Ministrstva za notranje zadeve, ampak vendarle ga inženirji že leta s pridom uporabljamo. To je običajen meter. Ta je 5 metrski, imamo tudi krajše imamo tudi daljše. Torej zakaj uporabljamo metre? Torej meter je bil definiran kot 10 milijoninka med ekvatorjem in severnim tečajem, poldnevnikom, ki poteka skozi Pariz. Kasneje so zaradi izboljšanja meritev to zadevo spremenili tako, da so se naslonili na dolžino sevanja zbujenega atoma. Torej gre za to, da eni in drugi, kdorkoli neko široko, neko dolžino neko globino zmerimo enako. In meter nam pomaga k temu, da lahko merimo stvari objektivno. Objektivno, ne tako kot bi komurkoli pasalo. In jaz upam, da bomo v tej družbi končno prišlo do nekih meritokracij kjer bodo vse stvari za vse državljane merjene enako, ne enkrat ene tako in drugič drugače.

In čisto na koncu, da zaključim z enim slovenskim rekom, ki je nam gradbenikom blizu, pa me je ob sklicu na to komisijo nekako spodbudilo, da sem o njem začel razmišljati, ker se mi zdi, da so res take razprave precej brezplodne, ki pravi takole, to običajno rečejo tesarji ali pa lesarji, če rečem bolj, bi rekel, po domače, ne glede na to, da bi na kogarkoli asociiral zadevo, govori pa takole: »Že dvakrat sem to dilo odžagal, pa je še zmeraj prekratka.« Torej spoštovani, jaz upam, da bomo v tej družbi prišli do točke, ko bodo vsa merila in vsi kriteriji veljali za vse enako.

Hvala lepa.