Spoštovana predsednica!

Dragi člani in spoštovani člani odbora, poslanci, minister lepo pozdravljeni in hvala lepa za povabilo in za besedo.

Sedaj, če nam je že predsednik naše Medijske zbornice povedal kakšna je situacija pa vendarle ne vem ali je sploh znano koliko je še televizijskih programov sploh obstalo v Sloveniji s statusom posebnega pomena. To sta dve regionalni televiziji. Televizija Vaš kanal Novo mesto, ki jo vodim in pa VTV Velenje, ki jo vodi kolega Rajko Djordjevič in pa še pet lokalnih televizij: TV Ideja Murska Sobota, Televizija Celje, GTV Gorenjska-Kranj, Televizija ATV Litija, ki se je v teh dneh tudi prodala in pa še Televizija AS Murska Sobota. Od mnogih televizij, ki so bile še v času pred 10 leti preden se je začele televizijska digitalizacija, ki je nekatere dobesedno pahnila v stečaj v slovenskem prostoru aktivne in profesionalno delujoče. Spoštovani, goriva za delovanje regionalnih in lokalnih televizij, malih nacionalk, če lahko temu tako rečemo v današnjem času več ni. Naš medijski avto se je ustavil. Na najbolj nadzornem primeru, da z avtomobilom, ki ga ni ne moreš voziti naprej. Zakaj? Ustavil se je svet, ampak vendarle naši mediji so v tem času tako kot verjetno tudi radijski - ne verjetno, ampak zagotovo kot bo povedal kolega Uroš - so delovali. Bili so kot velikokrat radi rečemo v prvih bojnih vrstah, bili so v Metliki v žarišču, v vseh bolnicah v civilni zaščiti, bili so v šolstvu, kajti regionalno in lokalno prebivalstvo naprej zanima njegovo lastno okolje. Seveda je pomembno kaj se dogaja v državi še kako pomembno tudi kako se dogaja v svetu, ampak najbolj pomembno v takih kriznih razmerah kot smo mediji že nič kolikokrat dokazali kaj se dogaja doma. Organizacija našega poslovanja in komunikacija med nami glede organizacije je bila izjemno težka, boleča pa vendarle naši novinarji so bili na terenu, bili so aktivni. Morali smo se kot danes že rečeno hitro organizirati imeti vedno rezervo, če nekdo zboli, če bo nekdo okužen, ampak kljub temu opravljali smo svoje poslanstvo. Mnogo pisem, ki smo jih pridobivali iz različnih okoljih je za nas izjemno velika spodbuda in zahvala, da smo bili med njimi, da smo obveščali, da smo verodostojno, realno, aktualno, hitro in takoj tudi poročali, obveščali, osveščali, ozaveščali. To je bilo izjemnega pomena, ampak res je kot že rečeno danes televizija smo gospodarske družbe, ampak opravljamo javni in kulturni interes. Imamo status posebnega pomena, ki nam ga je podelila ta država. Dve televiziji regionalni / nerazumljivo/ kanal beležimo letos 30 let. Če izhajam naša televizija je bila tik pred zdajci, da obeleži na simbolični ravni ta dogodek. Potržila v našem okolju kar lepo birko denarja, s katerim bi lahko morda preplavali dva ali tri meseca in delali naš program v javnem interesu seveda zraven tudi delno komercialni program, da bi se lahko preživeli. Kaj se je zgodilo? Vse je zamrlo. Iz tega naslova niti evro. Gospodarstvo je obstalo. O medijskem razpisu je bilo danes že veliko povedanega.

Morda samo še eden apel na tem mestu. Distribucija našega programa. Ko je televizija oddajala analogno je bilo njeno oddajanje za statuse posebnega pomena neodplačno, ko pa se je začela konec leta 2009 digitalizacija smo morale televizije tiste, ki smo dobile odločbe za delovanje in prenos programa preko DGDT plačevati visoko ceno, ki jo moramo z izjemo tega kriznega meseca oziroma dveh mesecev plačevati še danes. Veliko je pobud in argumentov kako bi lahko televizijski programi, ki nas je res še zelo malo v tej državi delovali tudi naprej. Veliko pobud je bilo že v minulem obdobju dano na različne institucije, na Vlado bivšo, na Ministrstvo za kulturo, vendar še vedno imamo v rokah zakon iz tistih časov, ko je bilo medijev malo in iz tistih časov, ki danes praktično ni več življenjski. Jaz apeliram, spoštovani gospod minister, tudi na vas, da resnično še enkrat presodite kakšne so možnosti, da regionalni televizijski programi zadihajo, da dobijo gradivo z vaše strani, da lahko delujemo tudi še v naprej.

Hvala lepa.