Govor

Najlepša hvala, gospod predsednik za dano besedo. Vsem skupaj en lep pozdrav! Kot je rekel državni sekretar, zamujamo z dikcijami členov, ki so nujno potrebni zardi prenosa evropskih direktiv. Meni tudi to osebno žalosti, da že prejšnji minister ni med svoje redne in tekoče naloge umestil ne samo implementacijo teh členov, ampak sistemski zakon, ki je že bil pripravljen moram priznati, da sam kot predsednik Odbora za kmetijstvo v prejšnjem mandatu sem imel osnutek zakona na mizi, ampak očitno bolj na prejšnji sestavi ministrstva ni bilo volje kot pa pri nas v Državnem zboru, da so nujno potrebne sistemske rešitve na področju zaščite živali uresničijo v zakonskih oblikah.

Sedaj kar se tiče amandmajev mislim, da so korektno povzeti. Tukaj bi se zahvalil Zakonodajno-pravni službi za temeljito delo. Dotaknil bi se predvsem amandmajev Poslanske skupine Socialnih demokratov k 1. in 2. členu, ki govori o živalih kot čutečih bitjih. Ko se je sprejemal Stvarnopravni zakonik je bilo takrat v tistem zakonu veliko rešitev iz veliko področij. Poslanska skupina SDS je opozarjala na določene nesistemske rešitve na področju etažnih lastnikov pa še nekaterih drugih zadev in tisto je bilo ključni razlog zakaj nismo podprli Stvarnopravnega zakonika, čeprav se je, potem po socialnih omrežjih pisalo bi rekel nabijalo na zid kako nismo za to, da so živali kot čuteča živa bitja, čeprav smo to večkrat in tudi sedaj izražam, da ni problem pojmovanje živali kot takšnih ali drugačnih, ampak smo pri Stvarnopravnem zakoniku imeli ogromno drugih problemov, ki se že sedaj v praksi izkazuje, da so bile rešitve napačne. Kot rečemo ta Zakon o zaščiti živali je nujno potreben spremembe. Žalosti me - še enkrat -, da prejšnji minister ni našel časa, da bi to zadevo rešil, da je pa ta Vlada resno pristopila k pripravi sistemskega zakona pa priča posvet, ki je bil prejšnji teden na Ministrstvu za kmetijstvo, kjer so bili prisotni tako predstavniki ne samo resornega ministrstva, ampak še zraven mislim, da vsaj predstavniki Ministrstva za finance, javno upravo, gospodarstvo, verjetno sem še kakšno ministrstvo pozabil, bili so predstavniki lokalnih skupnosti. Na žalost pa ni bilo nobenega poslanca kljub temu, da smo bili poslanske skupine vabljene. Bila je samo moja malenkost in pa ena strokovna sodelavka - se opravičujem sem pozabil iz katere poslanske skupine je bila - in takrat je bila jasno izražena želja, da se čim prej pristopi k sistemskemu zakonu kot rečeno osnutki so že verjetno kje na ministrstvu in da ta ekipa pod to ministrico in pod temi državnimi sekretarji resno najde vse tiste rešitve, ki so seveda možne. Jaz osebno verjamem, da ko govorimo o zaščiti živali bomo imeli probleme z večimi faktorji, eno so same dikcije. Jaz verjamem, da ne samo znotraj ministrstva, ampak med vsemi ministrstvi bo problem uskladiti terminološke pojme, potem bodo tukaj še finančni vplivi na zakon. Tukaj bodo občine, ki so že javno povedale, da hočejo zelo aktivno sodelovati pri pripravi tega zakona kajti, ko govorimo o živalih velik del stroškov odpade na občine oziroma so one tiste, ki morajo reševati tisto, kar zakonodajalec pripravi v dikcijo zakona. Mi v Poslanski skupini SDS upamo, da bodo predstavniki vseh resornih ministrstev čim prej pristopili k pripravi sistemskega zakona. Jaz sem zadnjič na posvetu jasno povedal, da je idealno, da ta zakon dobimo v letu 2021, kajti če bodo redne volitve v letu 2022 veste kako je tistega zadnjega pol leta napeto, ko se vsaka beseda poslanskih skupin še dvakrat bolj pozorno obrača ne samo znotraj Državnega zbora predvsem pa pri medijih. Tukaj se strinjam, da zakon je potreben sistemske prenove in to h kmalu. Kar se pa tiče pojma živali čuteča živa bitja seveda se vsi zavedamo, da so živali čuteča živa bitja. V Poslanski skupini SDS edino opozarjamo, da moramo biti dokaj pazljivi pri teh dikcijah. Seveda tukaj pri 1. členu mislim, da problemov ni bi pa predlagal predlagateljem tega amandmaja k 2. členu Poslanske skupine SD jaz si težko predstavljam, da kakšnemu ljubitelju domačih ali drugih živali povemo, kaj so v zakonski terminologiji čuteča bitja. Tule piše: »Živali kot čuteča živa bitja so vretenčarji, ki so taksonomska skupina živali z razvitimi sistemi za zaznavo in obdelavo bolečih dražljajev.« Osebno ne pričakujem, da povprečen državljan kot ljubitelj takšnih ali drugačnih živali razmišlja, kaj, hudirja, smo mi napisali, vretenčarji - to bi verjetno še marsikdo vedel iz osmega ali devetega razreda osnovne šole, pa morda tisti, ki hodijo v kakšno srednjo šolo ali pa morda študirajo biologijo in vedo, kaj so vretenčarji -, ki so taksonomska skupina živali z razvitimi sistemi za zaznavo in obdelavo bolečih dražljajev. Jaz bi apeliral na predlagatelja Poslansko skupino SD, da skupaj s pravniki ali tistimi, ki aktivno sodelujejo na področju zaščite živali, da najdejo bolj pravno, predvsem pa zdravorazumsko dikcijo, ki bo ljubiteljem živih bitij kot čutečih živali veliko bolj blizu, tako po pravni kot vsebinski dikciji.

Še enkrat bi opozoril, glede na to, da govorimo o Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da se bomo tudi pri nadaljnjih zakonih verjetno srečali s pojmi, kot so živali. Že nekaj časa je v predalu Zakon o živinoreji, potreben je spremembe Zakon o divjadi in lovstvu, in jaz upam, da bomo takrat s tresočo roko razmišljali, ali so vse živali čuteča bitja ali so samo vretenčarji, ki so taksonomska skupina živali z razvitimi sistemi in tako naprej, ali se bomo morda kdaj ukvarjali s pojmom, kaj so domače živali, in njih posebej zaščitili. Ali pa bomo, kot je bilo zadnjič na posvetu rečeno, se ukvarjali z zaščito levov, aligatorjev in vseh ostalih skupin, ki tudi nelegalno še vedno kljub vsem zakonskim in ostalim kontrolam prihajajo v Slovenijo, in to ne v živalske vrtove, kjer so dobrodošli, pač pa se prosto sprehajajo po domovih ljubiteljev tako imenovanih eksotičnih živali.

Skratka, podpora temu zakonu, podpora pojmu, da so živali čuteča živa bitja, v upanju, da najdemo pravno in zdravorazumsko, boljšo dikcijo. Hvala.