Hvala lepa, predsedujoči. Lep pozdrav vsem.

Torej, v Poslanski skupini Socialnih demokratov smo vložili dva amandmaja, s katerim predlagamo, da se v Zakon o zaščiti živali vnese definicija živali kot čutečih živih bitij. Že kar nekaj časa se namreč vrtimo okoli tega vprašanja in tudi ministrico smo večkrat pozvali, da se ta definicija vnese v predlog zakona in tudi obljubljeno je bilo, da bo ustrezno noveliran in da se bo dodala definicija, kakršna se sedaj nahaja v Stvarnopravnem zakoniku. A žal, opažamo, da imamo danes v predlogu sprememb zakona, zgolj nek prenos direktive in tehnične popravke. Zato se, seveda, upravičeno sprašujem, kako dolgo bo dejansko potrebno še čakati, da bodo živali dobile tisti zasluženi pravni status in pravno varstvo, ki gre v smeri njihovega dostojanstva in dobrobiti in ki sledi modernejšim evropskim ureditvam.

Navsezadnje smo slišali, da je tudi Zakonodajno-pravna služba v svojem mnenju opozorila, da je potrebno zaradi načela pravne države, uskladiti določbe Zakona o zaščiti živali in Stvarnopravnega zakonika, in zato sem tudi razočarana, da danes niso pred nami obširne spremembe, ki smo jih večkrat predlagali – od prepovedi evtanazije zdravih živih živali, do dejstva, da bi se morala vsakršna malomarnost sankcionirati vsaj kot prekršek in tako dalje, do tega, da tovrstna sprememba definicije seveda prinaša pravne posledice, ki jih je potrebno potem celovito urediti. Ministrica je večkrat obljubila, da ta zakon pripravlja, pričakovali smo ga junija, razumemo, da se je vmes zgodila epidemija, da je bil zastoj dela v tem kontekstu tekočega dela, a kljub temu želim danes slišati tudi od ministrstva kdaj lahko pričakujemo celovito spremembo zakona in ne zgolj nek prenos direktiv in tehnične popravek, kakor tudi prosim za opredelitev ministrstva do naših amandmajih, ki bi jih zdaj predstavila. In sicer, mi predlagamo, da se prvi odstavek 1. člena predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali spremeni tako, da glasi: ta zakon določa odgovornost ljudi za zaščito živali kot čutečih živih bitij. To je zaščito njihovega življenja, zdravja in dobrobiti. In sicer v skladu z načelom pravne države iz 2. člena Ustave, ki terja skladnost pravne ureditve znotraj pravnega reda je potrebno Zakon o zaščiti živali uskladiti s stvarnopravnim zakonikom, ki v 15. a členu določa pravno opredelitev živali kot čutečih živih bitij, zmožnih čustvovanja in trpljenja. Gre za vrednostno opredelitev pravnega varstva, dostojanstva in dobrobiti živali, ki sledi modernejšim evropskih ureditvam. Nekatere evropske države, ki imajo primerljivo pravno ureditev kot je naša, so že uvedle poseben pravni položaj živali. Na primer avstrijski civilni zakoniki določajo, da živali niso stvari, njihovo varstvo pa je določeno s posebnimi predpisi. Tudi 13. člen pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da Unija in države članice pri oblikovanju in izvajanju politik Unije na področju kmetijstva, ribištva, prometa, notranjega trga, raziskav in tehnološkega razvoja ter vesolja v celoti upoštevajo zahteve po dobrem počutju živali kot čutečih bitij, pri čemer spoštujejo zakonodajne ali upravne določbe in ustaljen običaj držav članic, zlasti glede verskih obredov, kulturnih tradicij in regionalne dediščine. In tudi sodna praksa se je že večkrat izrekla, da živali nikakor ni mogoče obravnavati kot stvari, ki imajo razmere do človeka zgolj instrumentalno vlogo oziroma služile njihovim interesom, ker za pomembno določbo in zavedanje, da živali kot čutečih bitij ni mogoče enačiti s stvarmi, sposobnost s katero se žival odziva na okolje pri živalskih vrstah različna glede na njihovo stopnjo razvoja. To upošteva že veljavni pravni red, ki uporabo določb Zakona o zaščiti živali zamejuje z uporabo pojma živali na žive vretenčarje, zato so posebnega varstva praviloma deležne živali, katerih čutečnost se razume v smislu čutenja bolečine. Tudi pri teh živalih pa je treba upoštevati, da le-ta ni enaka za vse, ampak je odvisna od stopnje razvoj a njihovega živčnega sistema. Nadalje predlagamo, da se v 2. členu 33. točka spremeni tako, da se glasi: živali kot čuteča živa bitja so vretenčarji, ki so taksonomska skupina živali z razvitimi sistemi za zaznavo in obdelavo bolečih dražljajev. In sicer v 33. točki se tako popravi definicija živali, ki se opredelijo kot čuteča živa bitja, ker je čutenje bolečine pri živalih različna in odvisna od stopnje razvoja njihovega živčnega sistema, se kot zakonsko zaščitene živalske vrste opredeli skupina vretenčarjev, za katere je uveljavljeno znanstveno spoznanje, da čutijo bolečino, saj imajo razvita čutila za sprejem potencialno bolečih zunanjih dražljajev in sistemov v centralnem živčnem sistemu, ki te dražljaje obdelajo kot boleče. Torej, na ta način smo mi opredelili naše amandmaje. Na tej točki apeliram na vse poslanke skupine, da te amandmaje podprejo, ker gre navsezadnje kot prvo za uskladite v spravnim redom tako Slovenije kot Evropske unije kot drugo zavedamo se, da v kolikor bodo danes ti amandmaji sprejeti bo potrebna celovita sprememba zakona in bi želela opredelitev še enkrat ministrstva ali lahko ta zakon nato pričakujemo do septembra 2020, ker poslanske skupine smo že večkrat tudi podale različne pripombe katere vse spremembe so potrebne in nujne: Tako da mislim, da osnutek tega zakona in pripomb že imate in bi rada vedela kdaj lahko pričakujemo dejanske spremembe. Hvala lepa.