Najlepša hvala za besedo, predsedujoči.

Lep pozdrav poslankam in poslancem in vsem vabljenim.

Pa bom začela uvodoma z zanimivo primerjavo z Albanijo. S tem, kar se je pred petimi dnevi zgodilo v Tirani. Tako kot Plečnikov stadion je bilo tudi Narodno gledališče v Tirani uvrščeno na seznam Europe Nostre med sedem najbolj ogroženih kulturnih spomenikov nacionalnega pomena v Evropi. Albanske oblasti so se seveda na žalost odločile katastrofalno. V škodo lastne kulture, lastnega naroda in lastne kulturne dediščine. 17. maja, torej pred natanko petimi dnevi, so na zgodnje nedeljsko jutro, ob 4.30 zjutraj začeli rušiti historično stavbo Narodnega gledališča v središču Tirane. Pred tem je policija obkolila stavbo in razgnala protestnike, ki so s svojimi telesi ta kulturni spomenik prvega ranga, kulturni spomenik nacionalnega pomena, seveda varovali z lastnimi telesi. Tam so bili aktivisti, umetniki, novinarji, zainteresirani državljani, kulturniki. Mnoge so aretirali in tako odprli dostop rušilnim strojem.

Notranji minister je protestnike označil za tiste, ki ne marajo razvoja. Pomagalo ni niti posredovanje delegacije Evropske unije v Albaniji niti pozivi evropske komisarke za kulturo Mariye Gabriel niti pozivi tujih ambasad. Nič. Režiser Edmond Budina je izjavil, citiram: »To ni le dekonstrukcija ustanove, to je inštalacija diktature.« Konec citata.

Europa Nostra je Albanijo pozvala ne le k zaščiti dediščine, ampak tudi zaščiti demokracije in zaščiti vladavine prava. Vzporednica med Tirano in Ljubljano je boleče očitna. V Tirani se je zrušila historična gledališka stavba, uradno eden najbolj ogroženih kulturnih objektov, objektov kulturne dediščine v Evropi iz 30. let prejšnjega stoletja. Skoraj v istem času, med obema vojnama, je bil zasnovan tudi Plečnikov stadion v Ljubljani. Tudi ljubljanski spomenik je bil lansko leto uradno uvrščen med sedem najbolj ogroženih spomenikov kulturne dediščine v Evropi. V Tirani bodo namesto historične arhitekture, ki so jo žal že porušili, postavili dosti manjše gledališče od izvirnega, okrog njega pa pozidali megalomanski multifunkcijski kompleks v nebo štrlečih betonskih stolpnic, ki jih bo gradilo kdo drug kot zasebno podjetje.

Enako grozi ljubljanskemu spomeniku. Stadion je praktično skorajda že porušen, saj se pravzaprav seseda sam vase, ker nihče, nihče ne poskrbi za to, da bi ga vzdrževal, kaj šele, da bi ga obnovil. In seveda na tem mestu bodo zrasli megalomanski nebotičniki, večnamenski poslovni in gostinski objekti in tako naprej, ki jih bo gradilo prav tako zasebno podjetje.

Primerjava je še na eni ravni, in sicer kupoprodajni dogovor je bil v obeh primerih, tako v albanskem kot tudi v slovenskem, enak. Država je kulturni spomenik prepustila občini in zasebnim investitorjem s prevelikimi apetiti.

Kaj želim s to primerjavo pravzaprav povedati? Povedati želim, da ko gre za spomenike takšnega pomena, kot je Plečnikov stadion, jih ni kar tako za dajati v roke zasebnikom, kjer je pač vojn po denarju tisti, ki zmaga, ki ne pozna meja, ki ne pozna niti zakonov niti etike niti morale. In kapitala pravzaprav v resnici ne zanima kulturna dediščina. Želim opozoriti na nevarnost, ki je pravzaprav tukaj in zdaj, pred vrati. Zakaj pred vrati? Zato, ker je trenutno investitor v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja, ki ga je vložil konec leta 2018, na Ministrstvo za okolje in prostor je oddal to vlogo za integralno gradbeno dovoljenje. Namreč, tega iz leta 2018 dovoljuje uveljavljena nova gradbena zakonodaja, ki združuje dva postopka. In sicer pridobivanje okoljevarstvenega soglasja in gradbenega dovoljenja hkrati. Okoljevarstvenega dovoljenja od ARSO do sedaj še niso pred tem dobili.

Ampak pustimo zdaj to. Jaz bom z uvodoma prebrala odprto pismo, ki ga je Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani včeraj, 21. maja, naslovila na Ministrstvo za kulturo in na Ministrstvo za okolje in prostor s prošnjo, da oba ministra oziroma obe ministrstvi storita vse, da preprečita nadaljevanje projekta Bežigrajski športni park, saj po njihovem strokovnem mnenju ta projekt nedopustno posega v Plečnikov stadion, ki predstavlja ključni sestavni del slovenske kulturne, arhitekturne in urbanistične dediščine.

Takole so zapisali, citiram: »Na vas se obračamo s prošnjo, da storite vse, kar je v vaši moči, da v okviru svojih pristojnosti preprečite nadaljevanje projekta Bežigrajski športni park, saj po našem strokovnem mnenju nedopustno posega v Plečnikov stadion, ki predstavlja ključni sestavni del slovenske kulturne, arhitekturne in urbanistične dediščine.

Menimo, da večkrat izdana kulturnovarstvena soglasja s strani ZVKDS niso skladna z odlokom o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena, niti z aktualno doktrino varovanja kulturne dediščine in mednarodnimi konvencijami, katerih podpisnica je tudi Slovenija. Med slednjimi naj izpostavimo konvencijo o varstvu evropskega arhitektonskega bogastva in okvirno konvencijo Sveta Evrope o vrednosti kulturne dediščine za družbo.

Plečnikov stadion je bil leta 2009 razglašen za spomenik državnega pomena. Obstoječi prostorski akt (OPPN) ni skladen z določili omenjenega odloka in prav zaradi tega je spomenik danes ogrožen.

Projekt BŠP predvideva nesorazmerne obremenitve okolja in prostora in ni zasnovan trajnostno, kar se kaže predvsem v nesorazmernem deležu novogradnje glede na površino območja spomenika. Zasnovan je bil pred več kot desetimi leti, v času pred veliko gospodarsko krizo in pred mednarodno sprejetimi cilji trajnostnega razvoja 2030, ki jim je zavezana tudi Slovenija. Projekt je tudi programsko nedorečen, nejasna je dostopnost spomenika javnosti. Njegova realizacija je v trenutnih gospodarskih razmerah negotova. Obstaja velika nevarnost, da bo to samo še eden v vrsti nerealiziranih projektov v Ljubljani (kompleks Tobačne tovarne, Športni park Stožice, novi Kolizej in drugi).

Menimo, da se v danih razmerah investitor zaveda ekonomske nevzdržnosti obstoječega predimenzioniranega projekta. Ustrezna konservatorska prenova avtentičnih elementov Plečnikovega stadiona znaša zgolj desetino predvidene investicije. Po našem mnenju bi bilo osredotočenje na konservatorsko prenovo prava pot, da se začne reševati nastala situacija in predvsem obvaruje spomenik. Investitorju pa bi bilo treba omogočiti, da čim prej pridobi arhitekturni in urbanistični projekt BŠP, ki ga bo lahko realiziral in bo v skladu s sodobnimi načeli trajnostnega razvoja in varovanja dediščine.

Glede na navedeno, spoštovana gospoda ministra, od vaju pričakujemo preklic najnovejšega kulturnovarstvenega soglasja in zaustavitev postopka izdaje gradbenega dovoljenja za projekt BŠP. Pričakujemo tudi, da bosta odprla možnost za to, da se za dano lokacijo pripravi alternativni projekt, ki bo upošteval sodobni, trajnostno usmerjeni razvoj in resnično obnovo spomenika državnega pomena.

Predlagamo, da se oblikuje mednarodna skupina strokovnjakov, ki bo v sodelovanju z domačimi strokovnjaki pregledala konservatorska izhodišča projekta in svetovala pri snovanju ustreznejše rešitve projekta Bežigrajskega športnega parka. Strokovnjaki, ki delujemo v okviru Fakultete za arhitekturo, smo pri tem pripravljeni aktivno sodelovati.«

Pismo je podpisal izredni profesor dr. Matej Blenkuš, sopodpisalo pa ga je še 14 akademikov, prav tako profesorjev, strokovnjakov, ki se ukvarjajo točno z vprašanji arhitekture in kulturne dediščine.

Če sedaj nadaljujem, torej, če ponovimo. Torej, ne glede na to, da je mednarodna mreža organizacij za zaščito kulturne dediščine Europa Nostra lani Plečnikov stadion uvrstila na seznam sedmih primerov najbolj ogrožene evropske kulturne dediščine, je v Sloveniji žal tako, da Plečnikov stadion, torej svetovno priznana in mednarodno varovana kulturna dediščina pospešeno propada dobesedno pred našimi očmi. Kulturni spomenik najvišje kategorije ni vzdrževan in vse do danes zaman čaka na obnovo.

Medtem ko spomenik propada, se inšpektorat in Ministrstvo za kulturo že več kot deset let sprenevedata glede njegove obnove, a ne le to. Zaradi pohlepa denarnih mogotcev in zasebnih finančnih interesov investitorjev, ki v kulturnem spomeniku ne vidijo neprecenljive dediščine, pač pa zgolj visoko dobičkonosno tržno nišo, ter zaradi sramotnega pomanjkanja politične volje odločevalcev temu spomeniku državnega pomena slovenske in evropske kulturne dediščine oziroma zapuščine po obstoječih načrtih pozidave grozi popolno izničenje, uničenje, razvrednotenje.

V Levici že leta opozarjamo na mestni ravni in tudi sicer, da je skrajni čas, da se kulturni spomenik urgentno zaščiti pred vsemi uničujočimi posegi, kar prepreči njegova barbarska devastacija. Še zlasti opozarjamo, da je vitalnega pomena sprejetje načrta za zaščito, obnovo in razvoj Plečnikove zapuščine.

Kot sem povedala, trenutno je investitor v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja, zato je seveda skrajni čas, da odreagiramo primerno in da te namene zaustavimo oziroma da zaščitimo naš spomenik. Zavedati se je treba, da je Plečnik v vsem svojem bogatem opusu zgradil en sam stadion, in to je Plečnikov stadion. Če bo Plečnikov stadion tisti, ki bo padel, bo padel njegov edini stadion, ki ga je veliki arhitekt pustil za sabo. Jaz sicer ne dvomim, da boste na Ministrstvu, da bosta oba ministra prepoznala pomen Plečnikovega stadiona in popravila napake, ki so bile storjene v preteklosti. Ne dvomim v vas, poslanke in poslanci, da boste, da bomo vsi skupaj zaščitili naše skupno javno dobro, našo skupno zapuščino velikega arhitekta.

Zato bom sedaj, da čim prej predamo besedo strokovnjakom in civilnodružbenikom in ostalim vabljenim, zaključila samo z navedbo treh predlogov sklepov, ki jih v Poslanski skupini Levica predlagamo. In sicer, prvi: Odbor za kulturo poziva Vlado Republike Slovenije in Ministrstvo za kulturo, naj se izvede odkup kulturnega spomenika Plečnikov stadion, enota Ljubljana, stadion za Bežigradom EŠD393, ali izvede zamenjavo in postane 100-odstotni lastnik kulturnega spomenika državnega pomena.

Drugi predlog sklepa: Odbor za kulturo poziva Vlado Republike Slovenije in Ministrstvo za kulturo, da zaščiti kulturni spomenik Plečnikov stadion v integralnem smislu, omogoči revitalizacijo objekta in njegovo skupnostno uporabo v javno korist in v javno dobro.

In tretji predlog sklepa: Odbor za kulturo poziva Vlado Republike Slovenije in Ministrstvo za kulturo naj se izvede obnova in zaščita spomenika Plečnikov stadion v celoti z upoštevanjem sodobnih standardov varovanja in zaščite spomenikov. Spomenik se mora ohraniti kot kulturno-zgodovinska celota in kakor je predpisano v Odloku o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena.

Hvala zaenkrat za besedo.