Govor

Jure Pogačnik

Hvala.

Moje ime je Jure Pogačnik, sem eden izmed mnogih avtorjev tega zakona, predloga zakona, ja, hvala, in upam, da ste si ga prebrali, ker ni zahteven, ni dolg, je relativno kratek in mislim, da tudi zelo jasen, kar je tudi gospa Tina Bergant iz Ministrstva za zdravje omenila, ampak vseeno naj povzamem tiste stvari, ki se mi zdijo najbolj bistvene in to je, glejte v Sloveniji imamo obvezno cepljenje zoper 9 otroških oziroma nalezljivih bolezni. To nas uvršča med države, kot so Romunija, Bolgarija, Hrvaška, Madžarska, Poljska, Češka, pa mislim, da je še Latvija. Ne vem kdo, če ima kdo od vas ideal teh držav kot nekaj, čemur bi želel slediti, mislim, da smo imeli vedno ideal, da bomo sledili državam kot so Šivca, Nizozemska, Velika Britanija, Švedska, Avstrija in države, ki imajo eno tradicijo demokratične ureditve in svobode. No, to je nekaj, kar imamo. Imamo pa še drugo stvar, ki služi temu obveznemu cepljenju. Imamo fenomenalno cepilno represijo. Ta cepilna represija, če poznate, kako deluje, deluje na finančnem kaznovanju staršev, ki nočejo cepiti svojih otrok. In tukaj smo res menda izredno uspešni tako, da določeni strokovnjaki ocenjujejo slovenski sistem represije kot enega najhujših v svetu. To ustvarja tretjo točko, kar imamo – ustvarja družbeni konflikt. Ta družbeni konflikt nastaja zato, ker imamo po eni strani vedno več represije in po drugi strani zato, ker starši se vedno bolj zanimajo za cepljenje, informacije so dosegljive, znanstvene raziskave so dostopne in imamo družbeni konflikt. Ne vem, če se vi to zavedate, ampak ta konflikt je prisoten. In naslednja stvar, ki je pa nimamo v Sloveniji, so pa strokovnjaki. Mi imamo neke vrste strokovnjakov, imamo imunologe in podobne strokovnjake, ampak dejansko mi nimamo neke svoje znanosti, ki bi raziskovala cepiva in ki bi delala medicinske poskuse. Tako, da dejansko smo vsi samo bralci. Mi beremo stvari, ki prihajajo iz tujine in na tej podlagi si ustvarjamo mnenja.

In zdaj predlagana rešitev zakona v zvezi s tem družbenim konfliktom je osrednja točka, da se obvezno cepljenje ukine in da se uvede prostovoljno cepljenje, kot je bilo tudi že pred letom 1968. Ne vem, kako smo preživeli do leta 1968, ampak očitno smo, in šele leta 1968 je bilo uvedeno prvo obvezno cepljenje zoper ošpice z enim odmerkom. In vsi tisti, ki se bojite, tako kot kolegi državni svetniki predvčerajšnjim, kam bi se vrnili, v neko množično umiranje, ni bilo nobenega množičnega umiranja. In zato mislim, da dejansko nimamo razlogov, da bi to represijo še naprej se šli. In to je osrednji predlog tega zakona. Ostala sta mogoče manj pomembna, to je, da v komisiji za ugotavljanje posledic cepljenja ne morejo biti ljudje, ki so konfliktno okuženi oziroma interesno okuženi, se pravi konflikt interesov. Mi ne moremo dati v komisije ljudi, ki v prostem času popoldan preko s.p.-jev delajo za proizvajalce cepiv. In tretja stvar je, da bi morali starši oziroma osebe, ki so poškodovani zaradi cepiv, prejemati tudi rento. Ne vem, koliko takih poznate, jaz jih poznam zelo veliko in lahko vam povem, da imeti v družini osebo, poškodovano s cepljenjem, je zelo drago. In ta drobiž 60 tisoč evrov, kakor ga zakon zdaj namenja za, ne vem, ali za umrlega ali za hudo poškodovanega, to zadošča mogoče za eno ali pa dve leti. Če ne verjamete, vprašajte gospo Bahun, ki se že 20 let po sodiščih preganja v zvezi s to odškodnino, pa je, jasno, še vedno ni dobila.

Zdaj zakaj sploh tak predlog? Običajno se, tako kot pri vseh drugih stvareh, breme dokazovanja in utemeljevanja preloži na predlagatelja, to smo mi. Se pravi mi moramo zdaj nekako to utemeljiti. Ampak pejmo tukaj iz druge strani. Zakaj sploh obvezno cepljenje? Jaz ko sem bil na ministrstvu za zdravje, jaz nisem dobil enega jasnega odgovora, zakaj mi rabimo obvezno cepljenje. In poglejmo, kaj piarovci iz ministrstva za zdravje ponavljajo že 20 let kot pokvarjeno ploščo. To je, da je cepljenje najučinkovitejši javnozdravstveni ukrep za preprečevanje nalezljivih bolezni, da je rešilo na milijone življenj. In potem sledi še trditev, da so cepiva varna in da si je stroka enotna. Pa si poglejmo zdaj ti dve trditvi. Se pravi prva je trditev o učinkovitosti cepiv. Kaj pravi znanost o tem? Mislim, nikoli nisem slišal, da bi nekdo utemeljil to trditev in vsem je ta trditev zlezla pod kožo in leta in desetletja ponavljanja, robotskega ponavljanja so naredila svoje. Danes ljudje verjamejo, tisti, ki se s tem ne ukvarjajo, da je to res. No, pa poglejmo, kaj znanost pravi? Journal of American physicians and surgeons, raziskava iz leta 2006: cepivo proti gripi ni učinkovito, povzroča stranske učinke in razširja gripo na druge ljudi. To je povzetek. Poglejmo si drugo raziskavo iz leta 2012 v neki drugi reviji: ugotovitev, cepivo proti gripi pri otrocih ni učinkovito. Tretja raziskava, revija Pediatrics, 2013: otroci, ki so polno cepljenji proti oslovskemu kašlju še vedno lahko zbolijo za oslovskim kašljem. Četrta raziskava: cepivo proti oslovskemu kašlju ne zaščiti proti vsem sevom b-pertusis, niti proti b-parapertusis. Ta je bila objavljena leta 2012. In gremo naprej, naslednja raziskava iz leta 2015: ljudje, ki so cepljeni proti oslovskemu kašlju, lahko oslovski kašelj razširjajo. Kakšna je to učinkovitost? Prosim vas lepo. Gremo naprej. Leta 2003: nepopolna cepiva povzročajo nastanek bolj virulentnih sevov in hujših oblik bolezni. Raziskava iz leta 2013: ni kliničnih dokazov, da je cepljenje proti HPV učinkovito v preprečevanju raka materničnega vratu, pogosto je cepljenje proti HPV povezano z resnimi stranskimi učinki. Revija Clinical infection diseases, 2014: ošpice se lahko prenašajo iz polno cepljenih ljudi na druge polno cepljene ljudi. Mislim, saj tukaj imaste, kot prilogo zakonu ste morali dobiti ta, te naše povzetke, ki so kapljica v vodi raziskav. Imamo več kot 1200 raziskav, ki ugotavljajo, da je cepljenje škodljivo in da cepljenje ni varno. In kar se tiče o tistih milijonih, milijonov ljudi, ki naj bi jih cepljenje rešilo, pa prosim vas lepo, poglejte si grafe, poglejte si podatke, boste videli, da temu ni tako, da so, da je bila smrtnost zaradi nalezljivih bolezni, je praktično padla, ne bom rekel na nulo, ampak skoraj na nulo že pred uvedbo obveznega cepljenja.

No, in če gremo na drugo stvar, se pravi na varnost, na drugo trditev. Kaj pravi stroka o varnosti? Mislim, tukaj je že spet ogromno tega. Recimo revija Epidemiology, 1997: v Novi Zelandiji so raziskovalci v raziskavo vključili 1265 otrok in ugotovili, da jih je od tistih, ki so prijeli cepivo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju ter cepivo proti otroški paralizi, 23 % zbolelo za astmo, 30 % od njih pa so imeli druge alergije. Otroci, ki niso prejeli teh cepiv, niso imeli epizode astme ali alergijskih bolezni.

Naslednja raziskava, ki bi jo rad poudaril, iz leta, no kakorkoli, pri otrocih, ki so prejeli cepivo z živim srebrom je razvojni zaostanek trikrat pogostejši.

Naslednja iz revije Toxical Environmental Chemicals. Pri dečkih, ki so prejeli cepivo proti hepatitisu B z živim srebrom so 9-krat pogosteje ugotovili razvojni zaostanek kot pri necepljenih dečkih.

Naslednja raziskava iz leta 2014. Kronična utrujenost, kronična bolečina inkognitvine motnje so povezane z aluminijem v cepivih.

Poglejmo si jih še par. Ena pediatrična tukaj zdaj revija iz leta 2011 raziskava. Otroci cepljeni proti noricam lahko zbolijo za herpes zostrom, ki ga povzroča isti virus kot so ga dobili s cepivom.

Revija Autoimunitiy 2005. Cepljene proti hepatitisu B poveča tveganje za nastanek multipleskleroze in drugih avtoimunih bolezni.

In raziskava iz leta 2009, revija Infections. Zdravniki in medicinske sestre v Nemčiji in ZDA odklanjajo cepljenje proti gripi. Le zakaj, mogoče vedo kaj kar običajno ljudje ne vemo?

In če si pogledamo še par uglednih strokovnjakov, njihova mnenja glede varnosti. Doktor Gajlin Lenktot, zdravnik. Vsak peti otrok ima zaradi cepiv hude zdravstvene težave, nevrološke težave, obstaja cel spisek, o tem obstajajo številne knjige, zdravniki jih sploh ne berejo.

In revija Lenset 1994. Pojav astme je pri cepljenih otrocih petkrat bolj pogost kot pri necepljenih.

Mi imamo danes, nimamo epidemije ošpic, če se spomnite lansko leto sta bila dva v Postojni in so časopisi o tem pisali cele zgodbe in cela panika je bila, dva sta zbolela z ošpicami. Vsak dan v Sloveniji za rakom zboli okoli 40 ljudi, o tem ni pisal noben in tukaj imate s tem v povezavi mnenje dr. Roberta Bella, bivšega podpredsednika mednarodnega združenja za raziskave raka v British cancer hospital. Gospod pravi: »Cepiva so poglaviten, če ne celo edini razlog za ogromno rast rakavih obolenj.« To imate tukaj v tem predlogu, jaz ne vem, če ste si prebrali, pa mogoče si lahko preberete, če niste, če nimate kaj res tako pomembnega na telefonih ta trenutek.