Hvala lepa. Hvala lepa vašemu odboru. Mi je zelo prijetno, da ste dali to vprašanje, ker je to vprašanje, ki je v javnosti zelo dostikrat se postavlja in je tudi zelo težko odgovoriti, ker nekateri vztrajajo in vztrajajo s svojimi propozicijami.

Jaz mislim, da moramo začeti tam, kjer se je začelo. Zakaj smo mi sploh oklicali epidemijo? To je ključno. In zakaj je to ključno. Zato, da vemo zakaj jo potem bomo preklicali. No, in če, jaz vam osebno povem, jaz sem 12. marca zvečer napisal eno pismo mojim šefom v Ljubljani pa še nekaterim, da ocenjujemo Primorcu, da v tem trenutku ne obvladujemo več situacije z obstoječo strukturo, ki te imamo, to se pravi, rednimi bolnišničnimi programi, rednim delom epidemiologov, itn., da imamo težave pri opremi, itd., in smo takrat kolegi predlagali vodstvu v Ljubljani, da se okliče epidemija, to pa zato, ker ko se razglasi epidemija, se aktivira državni program in potem stvari tečejo na drug način. Takrat, ko smo mi oklicali epidemijo, se je vse zdravstvo ponovno organiziralo. Nismo vzpostavili covid bolnice, tako rekoč, bom rekel covid oddelke, ker pri nas nismo imeli bolnišnic. Mimogrede povedano, v mariborsko kirurgijo smo ustavili in smo njeno intezivo dali za postelje te intenzive smo dali za potrebe covida. Tudi na Golniku je bilo isto in tako naprej, da vam ne razlagam. In zato smo v bistvu oklicali epidemijo, da smo lahko organizirali se na način, da se praktično vse strukture v državi mobilizirajo zato, da obvladamo epidemijo. To je ključna ugotovitev. In seveda smo potem videli, da je epidemija še vedno rastla, imeli smo več problemov, tudi vse več hospitalizacij, tudi mrtve in tako dalje, potem je pa prišlo do vrha te epidemije in tisti, ki smo spremljali tudi z modeliranjem, smo približno tudi predvideli kdaj in tam pri 1200, 1220, mislim, da smo začeli počasi iti v situacijo, ko smo imeli vse manj novih primerov na dan. Začelo nam je padati število postelj potrebnih, začelo je padati število intenzivnih postelj. Videli smo tudi, da je vse manj bilo vsak dan novih. Videli smo tudi, da je indeks, to se pravi delež novoodkritih na kumulativo prejšnjega dne padel pod štiri in to so bili vsi znaki že, ki so nam dokazovali, da se nam epidemija umirja. Mi smo na nacionalnem inštitutu dva do tri tedne, zdaj ne vem točno natančno kdaj imeli okroglo mizo, kjer je bila tudi sekretarka prisotna, kjer smo vsi strokovnjaki nacionalnega inštituta več ali manj tisti, ki smo se s tem ukvarjali, zastavili stvari po dveh plateh, ker vedno se gleda nacionalni inštitut kot epidemiologijo in smo jo nastavili tudi po plati socialne medicine, to se pravi družbenega odgovora na to epidemijo. Torej, mi smo že takrat ugotavljali, da epidemija taka kot je, ima tudi stranske posledice, ne samo pozitivne. Saj veste, ustavili so se nam pregledi, šola se je zaprla in tako naprej in smo že takrat, to se pravi tri tedne tako rekoč pred začetkom tega sklepa Vlade že razmišljali in tudi povedali na različnih sestankih, da bo treba počasi epidemijo ukinit. Kdaj smo pa prišli, ko smo pa prišli do točke, ko smo ugotovili, da lahko z obstoječo mrežo zdravstvenega sistema obvladujemo število obolelih in število okuženih in ko smo prišli do točke, ko smo ugotovili, da ne potrebujemo več pomoči ostalih, kot je Civilna zaščita in podobno, je nastopil čas, ko smo pač tudi na nekih predhodnih sestankih predlagali, da se razmišlja o ukinitvi epidemije. Status, bom rekel administrativni ukinitvi epidemije. Torej, točke oziroma ko ni več potrebno, da se vsa struktura družbena okrog tega vrti in da se začne sproščati. Takrat v tistem trenutku se je tudi postavilo temeljno vprašanje kako sproščati in na kakšen način sproščati. Predvsem zato, ker smo še vedno vedeli, da je virus noter in da imamo še vedno problem, da lahko se razširi. In moram reči, da od takrat naprej smo imeli izredno veliko komentarjev, bom rekel takih in drugačnih, ker je vsak hotel se prvi sprostiti, od fitnes klubov, do telovadnic in tako naprej. Mi smo mogli zelo, zelo dosledno spremljati to zadevo in počasi sproščati, seveda tiste stvari, ki so bile nujne za življenje, kot je elektiva v zdravstvu, to se pravi, da so ljudje spet prišli lahko do svojega diabetologa, kardiologa in tako naprej in do vsega tega, kar smo potem tudi začeli sproščati v šolah in tako naprej. Moram reči, da pri tem kot smo imeli takrat, ko smo zapirali stvari zelo velik odpor, smo imeli tudi tako velik odpor pri odpiranju. In še bolj pri razumevanju raznoraznih zaščitnih elementov. Mi smo imeli seveda zelo velik problem tudi zato, ker smo hoteli, da se ljudje bolj zaščitijo, ker pri sproščanju smo imeli večje tveganje z okužbo kakor takrat, ko smo imeli zaprto družbo, ko smo imeli celo na občine, občine zaprte in se je mobilnost spustila celo za 50 in še več procentov. Torej, ko je nastopilo to, smo pač pričakovali, da bo prišlo tudi do odločitve Vlade, ki pa je v resnici na ljubo dejansko politična odločitev in ni strokovna odločitev in je tudi do te odločitve prišlo, takrat kot veste ta datum in včerajšnji dan je pravzaprav zaključek administrativne epidemije v slovenskem prostoru. Tako da mi seveda ne sedimo križem rok in se pripravljamo tudi za ta efekt sproščanja, hkrati pa se že pripravljamo tudi za eventualni drugi val. Naj pripomnim to sledečo zadevo, ki je zelo pomembna. Imel sem razgovor s kolegom iz Črne gore, ki ima šesto pa še nekaj tisoč prebivalcev in imajo 59 epidemiologov. 59. Slovenija jih ima 27. Rad bi vam povedal, da je bila Slovenija ob začetku epidemije izredno slabo opremljena z epidemiološko službo in da je ta epidemiološka služba dala vse napore. Kolegi so delali tudi po 24 ur, vendar več kot toliko nismo mogli naredit, zato je bila tudi razglasitev epidemije nujna. V tem trenutku skušamo s hitrimi potezami dodatno dobiti kadre znotraj sistema in se na ta način pripravljamo na drugi val, da bi ga bolj učinkovito obvladali. Ali bo drugi val prišel ali ne bo, to je zdaj lahko vprašanje, lahko je odgovor da, je pa manj verjetno odgovor ne. Torej, glede na situacijo kakršna je trenutno v svetu, gledate recimo Južna Amerika in tako naprej, izredno slabo, Združene države izredno slabo, tudi v nekaterih državah Evrope slabo, zato imamo – zdaj mi pa se odpiramo tudi na mejah, kajti moramo se odpirati na mejah, saj smo majhna ekonomija. Zelo težko bomo preživeli samo znotraj države. Torej je tudi tukaj izredno pomembno kako se odpiramo navzven, kakšna je kontrola na mejah in tako naprej in dobimo tudi dostikrat kakšne lekcije, da preveč zapiramo ali odpiramo meje. Torej ena ključnih nalog v tem, kot ste že rekli po tej epidemiji, je kontrola na mejah in imeti zelo dober način, da nam ne pridejo noter pozitivni ljudje. Če pa že pridejo, da gredo pa preko karantene in da jim tam lovimo in jih izoliramo in tako naprej. Torej naloge, ki jih imamo pred sabo, so, bi rekel – mogoče bi rekel tako; zdaj ko gledam nazaj, je bilo lažje zapreti državo kot jo pa odpret. In je v tem trenutku se mi trudimo na vse načine, da bi vzpostavili popolno delovanje zdravstvenega sistema, ker boste verjetno me povabili čez kakšen mesec ali več glede čakalnih dob in podobnih problemov, kar se nam lahko zapleta in zato, ravno zaradi tega, ker so vse te stvari tako povezane, je bilo prav, da smo v trenutku, ko je se pokazala varianta, da sprostimo epidemijo, da jo ustavimo in da se vrnemo nazaj na relativno normalno življenjsko, bom rekel delo, da to čim prej naredimo, tudi iz razloga, ker na ta način tudi zmanjšujemo minus v bruto nacionalnem dohodku. Gre za to, da je treba pogledati zadevo celostno in mi kot javno zdravstveni zavod in kot socialna medicina javno zdravje mi ne gledamo samo bolezni. Mi gledamo tudi dobrobit ljudi, njihovo, bom rekel, neenakost in neenakost v času epidemije je bila velika in skušamo to enakost dostopa do zdravstva zmanjšati in v tem kontekstu je tudi, bom rekel, sprejem odločitve, da se ta epidemija konča na pravem mestu ob pravem času in je samo v dobro te države. Da je temu tako je tudi, podatki jasno govorijo, mi imamo sedaj že četrti dan negativo v, koliko sem izračunal, da v zadnjem mesecu nismo imeli 12 ali 13 negativnih, to se pravi, brez pozitivnih oseb in tam, ne vem koliko, osem ali devet, po eno. Torej, dejansko obvladujemo situacijo. Smo v dobri koži. Smo ena najboljših držav, ne samo v Evropi, tudi v svetu. To ni nastalo samo po sebi. Je nastalo z velikim odrekanjem vsega prebivalstva Slovenije in tudi posameznih strokovnih krogov, predvsem tukaj mislim zdravstva, ki je moralo v prvi bojni liniji pač delati z najbolj občutljivimi ljudmi. Jaz upam, da sem vam sedaj odgovoril na tisto, kar ste me vprašali. Mi seveda tudi redno spremljamo s temi modelarji, vsak ima pač svoj pristop, kar je dobro. In trenutno nam tudi na modelarskem področju kaže dobro. Vendar vam pa povem, če bi se R, ki je sedaj tam 0,35, šel na 1 ali več, imamo lahko zelo zelo hude zadeve. In seveda se nič ne domišljam, da nam morda pri hudi epidemiji, ki bi šla spet ponovno notri, da ne bi zaprosili države za ponovno, bom rekel, karanteno, če lahko temu rečem, cele države. Vendar sedaj v tem trenutku se pripravljamo predvsem, da bomo zapirali posamezne inštitucije. Recimo, če bomo imeli v neki šoli večje število okuženih in bomo presodili, da je potrebno, bomo tisto šolo tudi zaprli in, bom rekel, učence dali v karanteno, tisti, ki bodo relativno zdravi. Tisti, ki bodo bolni bodo šli na zdravljenje. Isto se bo zgodilo tudi s kakšnim podjetjem. In razmišljamo tudi o tem, da preden zapremo državo zapremo tudi kakšno občino ali manjšo skupnost ali upravno enoto karkoli. Torej, v tem trenutku spremljamo situacijo. Trenutno je še vedno dobra. V primerjavi s sosedi odlična. In tudi moram reči, z bilateralnimi odnosi s Hrvaško smo dogovorili nek princip izmenjave ljudi na meji in tako naprej. To pa smo naredili zato, ker je epidemiološko sta obe državi približno dosti blizu in računamo, da ne bi bila trenutno velika težava pri izmenjavi ljudi. Ampak lahko se nam pa tudi zgodi, da bo prišlo v turistični sezoni tudi do kakšnega vdora virusa ali na Hrvaško ali Slovenijo. In takrat bomo morali pač ukrepati. Kako bomo ukrepali bo pa odvisno od stanja, situacije in trenutnega stanja in razpoloženja. Še eno stvar bi vam rad povedal. Poleg številke, bom rekel, epidemiologov, ki je, bom rekel, izredno skromna, imamo tudi zelo skromno število ekip, ki so sposobne intenzivne terapije v slovenskem prostoru. Zato tudi če imam še toliko respiratorjev, je velik problem kdo bo te respiratorje tudi upravljal in to na način, ki bo pač evropski medicini primeren. In to ni veliko, številka se giblje nekaj čez sto. Torej imamo tudi kapacitete majhne, zato tudi te bom rekel strokovne kapacitete in posteljne kapacitete majhne, zato moramo biti zelo pozorni in pravi čas ukrepat, da se nam ne razširi preko meja, ko mi ne bomo mogli več obvladovati situacije, zato je seveda pomislek Lejkotove in ostalih, ki so pač dajali svoje mnenje, utemeljen, ker so vse klinične zdravnice in jih je seveda strah, ker imamo mi malo postelj, ker imamo majhne kapacitete in se zelo hitro lahko zapolnijo in to je tisto, kar moramo pri vsem tem načrtovanju v naprej imeti na mizi in razmišljati o tem kako bomo te stvari peljali. In predvsem zelo izkoristiti ta čas v katerem smo zdaj, ko je nekako zatišje, da »porihtamo« stvari in da skušamo čim bolj se pripraviti na ta drugi val, ki ga nekateri načrtujejo za jesen, zimo. Seveda pa je še to treba povedati, da problem pri temu virusu je sledeč, da nimamo ne cepiva, ne pravega zdravila in da je iz tega vidika zelo velik problem kako obvladovati, ker nimamo teh glavnih orožij. Edino orožje, ki nam je, je pravzaprav izolacija, karantena, hospitalizacija in permanentna kontrola in sprejemanje zelo hitrih in striktnih ukrepov. In še ena zadeva je problematična, to je to, kar se dogaja danes, bomo videli šele čez trinajst dni, tako da je ta zamik tudi zelo pomemben. Tako, jaz sem vam skušal na hitro pa upam, da sem tudi predlagateljici odgovoril zakaj se epidemija začasno pač ustavlja in sem ji tudi verjetno odgovoril kdaj se bo ponovno odprla, če bo potrebno. To je tako.

Hvala lepa.