Najlepša hvala.

Kar se tiče tega, ali je sproščanje ukrepov temeljilo na podatkih in odločitvah, ki so znanstveno in strokovno utemeljene in imajo za cilj varovanje javnega zdravja, je odgovor seveda da. Znanost in stroka imata sicer svoja pravila, ki niso politične narave. Tako bi vas tu mogoče vseeno spomnila, ko ste rekli, da šest mesecev nazaj nismo mogli vedeti, kako bo. Se strinjam, da marsičesa nismo vedeli, ampak vam bom pa prebrala iz Messengerja mamice mojih pacientov, in sicer v začetku te epidemije. Takole mi je napisala: »A veste, da imam še sedaj v spominu, kako sva stali v debati pred izolacijsko ordinacijo na hodniku v zdravstvenem domu in ste rekli: 'Naslednji virus bo zoonoza, ki nas bo močno napadla.' Joj, noro! In v vseh teh letih sem se neštetokrat spomnila na te besede.« Veste, znanost, glede na to, kako je prenaseljen naš planet, kako se obnašamo do narave, do ekologije, je bilo pravzaprav pričakovati, da bo prišlo do neke hude epidemije. Navsezadnje je bil tukaj MERS, je bil tukaj SARS, je bila tukaj ebola. To so vse take stvari, ki so sicer zdravnikom prezentne, ker pač z njimi živimo vsak dan, se tudi ukvarjamo z bolniki, medtem ko morda v splošno javnost to niti ne prodre do te mere, da bi se zavedali teh resničnih nevarnosti. In, ja, imate prav, tudi mene bi presenetilo, če bi me konec decembra vprašali, ali si lahko mislim, da bo do česa takega prišlo. Govorila sem, gledala podatke s telefona prijateljice in nisem mogla verjeti, kaj se dogaja na Kitajskem, kjer je ona imela svojega bratranca. Pravzaprav sem bila še zelo nejeverna tudi v februarju med šolskimi počitnicami, smo pa doma ravno zaradi tega se pogovorili in nismo šli smučat družinsko v Dolomite, ampak smo rekli, bomo raje vsak dan hodili. In smo potem tudi dobili že klic od prijateljev, ki so se direktno peljali iz Švice brez postanka v Italiji. In tisto nedeljo, zadnjo, je pravzaprav Italija, v Milanu so bili že vojaki na cestah. Skratka, govorimo o sredini februarja, ko smo pravzaprav že vedeli, da gre za nekaj zelo, zelo resnega, tudi v Evropi, v sosednji Italiji. Če vas še malce spomnim, kako se je naprej odvijalo pri nas v Sloveniji. Veste, da je bil naš prvi potrjen pacient s covidom konec februarja, nato pa 11. marca razglašena pandemija, dan kasneje v Sloveniji epidemija, potem se je pa že zamenjala vlada, ki je potem 16. začela tudi polno delati. Tako samo sosledje dogodkov se je sicer zavrtelo zelo hitro, vendar sta znanost in stroka kar dobro bili ozaveščeni, da se nekaj resnega dogaja, in smo na te stvari tudi opozarjali. Jaz sama se zelo spomnim, kako smo bili pravzaprav v javnosti kritizirani, kaj se zdravniki oglašamo in zganjamo paniko, in to je bilo v začetku marca.

Kar se tiče nadaljnjega poteka dogodkov. Mislim, da smo se v Sloveniji zelo dobro odzvali, bili pri tem agilni, hitri, in v veliko pomoč so nam bili tudi ljudje, ki so hitro zaznali, da gre zares, in so se tudi držali ukrepov. Ukrepi, ki jih je sprejemala Vlada, so bili utemeljeni na podlagi tako znanosti, se pravi, tako modeliranja podatkov, kot tudi stroke. Veste, da je bila tudi ustanovljena strokovna skupina, katere vodja je prof. Beovićeva, ki je ves čas oziroma vsak dan so se predstavniki te skupine sestajali, razmišljali, organizirali, pretresali, kako bi bilo najbolje ravnati, da bi bilo v največjo korist naših državljanov, in seveda hkrati z mislijo, da se ohrani naše zdravstvo. Veste, da smo s strategijo, ki jo je ubrala stroka, želeli predvsem ubraniti naše zdravstvo, ki ga je pa ta epidemija zatekla zelo nepripravljenega ali pa celo obubožanega. Veste, da smo uspeli s temi ukrepi, ki so bili včasih resnično tudi zelo ostri, vendar pa epidemiološko, tudi strokovno medicinsko povsem utemeljeni. Mene osebno, recimo, večkrat preseneti, ko ljudje razmišljajo, da je karantena politična odločitev. Karantena kot ta najstrožji ukrep omejitve prostega gibana ni politična odločitev, to je medicinsko utemeljena odločitev, pogojena tudi s tem, koliko časa bolezen traja. Tako karanteno poznamo pri vseh karantenskih nalezljivih boleznih, kar pa smo dejansko v Sloveniji pozabili tudi zato, ker smo pravzaprav zelo uspešno zajezili tuberkulozo, morda se kdo še spomni črnih koz, ki so bile tudi na ozemlju Jugoslavije konec 70. let, vendar pa k sreči takih bolezni v Evropi ni več toliko, nas je pa covid na njih spomnil.

Uspeli smo zadržati svoje intenzivne enote, da se ni sistem podrl. Strokovna skupina je takrat zelo hitro, agilno delovala, po eni strani smo imeli primarno zdravstvo, ki se je izredno hitro odzvalo, in smo bili v Evropi pravzaprav prvi, ki smo že na primarni ravni triažirali paciente covid – non covid. Tako je bila prva vstopna točka, prvi stik pacienta z zdravstvenim sistemom že triažiran. In potem tudi kar se tiče intenzivnih enot, so bile vzpostavljene linije bolnišnic, prva, druga in tretja linija; k sreči druge in tretje linije ni bilo sploh potrebno aktivirati, ker smo vsi skupaj, ne samo zdravstveni delavci, ampak tudi ljudje, uspeli z uspešnimi ukrepi in z upoštevanjem teh ukrepov stvar zajeziti.

Imate prav, vmes so bili ukrepi, ki bi se zdeli še pred nekaj meseci pravzaprav nezaslišani, od omejitve gibanja na občine do zaprtja šol, do nošnje mask. Vendar je šlo dejansko za izredne razmere, ravnali smo podobno, kot so ravnale druge države, ki so se s covidom uspešno spopadle; države, ki niso tako ravnale, se s covidom niso spopadle tako uspešno. Mislim, da je to danes tudi dokaj jasno.

Kar se tiče sproščanja ukrepov. Tako kot smo zaostrovali ukrepe, smo jih potem tudi sproščali, po podobni logiki, stopnjevano. Težko ocenjujemo, da je samo eden od ukrepov tisti, ki je pomemben. Veste, da gre za kumulativne učinke, in včasih en ukrep ne prinese toliko koristi, kot, recimo, prinesejo trije ukrepi skupaj in je učinek lahko celo zmnožek teh ukrepov; to pri medicini večkrat vidimo. Pri sproščanju smo se ravno tako orientirali na podlagi matematičnih modelov, ki so znanost in ki smo jih prejeli od različnih skupin, tudi iz splošne javnosti, v čemer jaz vidim dodano vrednost, ker je pravzaprav šlo za notranjo kontrolo, se pravi, ne samo od Inštituta Jožef Stefan, tudi od covid sledilnika, tudi z medicinskih fakultet, tudi z zdravstvenih fakultet. Skratka, na ta način smo lahko dobili informacije iz različnih zornih kotov in tako res utemeljeno tudi odločali o tem. Na NIJZ so ves čas spremljali, kaj se dogaja. Moram pa reči, da v bistvu vsi ti podatki ne bi bili tako natančni ali pa točni, če ne bi imeli od samega začetka pravilnega testiranja. Dejansko, naše mikrobiološko testiranje je bilo naš paradni konj. Če ste spremljali, v Italiji ali pa v Španiji so večkrat morali zamenjati različne mikrobiološke teste, ker niso bili zanesljivi, in nikoli niso čisto dobro vedeli, kaj njihovi podatki pomenijo. Pri nas smo od samega začetka imeli pravilne teste, PCR, tako so naši podatki, kar se tega testiranja tiče, ves čas bili zanesljivi in točni.

Kar se tiče NIJZ, spremljanja podatkov, seveda so spremljali te stvari. Pri sproščanju smo se pa orientirali glede na – to verjetno zdaj že vsi poznate – to število R, reproduktivno število, ki pove pravzaprav, koliko ljudi okuži eden. In veste, da ko je ta številka padla pod ena oziroma celo nekaj tednov bila pod 1, bila okoli 0,7 smo začeli razmišljati o sproščanju in smo se za to odločili hkrati s tem varnostnim robom, da vidimo še bolj poostreno v štirinajstih dneh kaj se dogaja, da potem vstopi ta konec epidemije tudi uradno. Skratka, tukaj so bili čisto strokovni, javno dostopni podatki kar se tiče vrednosti R gibanja teh okužb so preverljivi, jih lahko preverite, pogledate in so stvari, mislim da, kar se tega tiče, povsem jasne.

Kar se tiče drugih stvari, pa seveda mislim, da cilj je bil ves čas varovanje javnega zdravja, ki seveda ne gre samo, kar se tiče pacientov, ampak je treba vključiti tudi širšo družbo in jaz mislim, da tukaj je tudi stroka sicer komunicirala dobro, verjetno pa bi lahko naredili, kar se tiče komunikacije, še več na tem področju, vendar ne pozabiti, s stroko komunicirati je izjemno zahtevno in tukaj se pač tudi strokovnjaki, zdravniki morajmo še marsičesa priučiti. Mene osebno bi zelo veselilo, če bi tudi v šolah, pravzaprav v tem času izkoristili to kovid epidemijo zato, da bi jo obdelali iz vseh vidikov, od razbiranja podatkov iz različnih formatov, od tega, da ljudje pravzaprav razumejo kaj pomeni linearna, kaj pomeni logaritmična skala, kako se čita podatke, kaj pomenijo določene znanstvene enačbe, kar ni tako enostavno, tudi nam ne, ampak vse mi zdi zelo pomembno. Zdaj pa mislim, da pravzaprav nekoga že dolgočasim, tako da, mislim da sem povedala vse kar sem imela za povedati, bom pa z veseljem se odzvala še na kakšno vprašanje.