Govor

Maša Kociper

Hvala lepa za besedo predsednica. Lep pozdrav vsem prisotnim, še posebej lep pozdrav vabljenim.

Jaz sicer ne vidim, da bi se udeležili seje tisti strokovnjaki, za katere smo predlagatelji želeli, da bi vsi prišli. Tukaj vidim samo gospo predsednico Zdravniške zbornice, doktor Čebašek Travnik, ne vidim pa ostalih vabljenih, zlasti gospoda Milana Kreka, gospoda ministra Tomaža Gantarja in pa gospo profesor dr. Bojano Beović, glede na to, da smo v SAB skupaj s sopredlagatelji LMŠ in Levica resnično si želeli izogniti veliki pompozni seji, kjer je seja bolj namenjena sama sebi, kot pa temu, da se kaj pogovorimo, sem resnično žalostna, da niti tistih dveh ljudi, ki pa bi bili ključni za izvedbo te seje, danes ni tukaj. Jaz razumem, da so zaposleni, vsi so zaposleni, minister je zaposlen, na NIJZ so zaposleni, ampak parlament je pa najvišja izvoljena inštitucija, kjer poslanci govorimo v imenu ljudi. In meni bi se zdelo primerno, da se tukaj odgovori na nekatera vprašanja, ki so se očitno pojavljala tudi ljudem, ker ljudje nas poslance izvolijo in potem nam pišejo in od nas pričakujejo, da neke stvari naredimo in vse kar smo mi predlagatelji želeli, je na tem mestu, ki je primerno mesto, Državni zbor Republike Slovenije opraviti en razgovor o tem kako in zakaj je prišlo do tako nenadnega preklica epidemije. Kot rečeno, mi nismo hoteli velikega teatra, mi nismo hoteli žaliti po medijih, mi nismo hoteli diskreditirati posameznikov, ki so sprejeli tako odločitev preko socialnih medijev, tako kot to delajo nekateri. Nič od tega nismo hoteli. Parlament je pa prostor in čas, da se nekatere stvari pogovorijo, ker če se jih ne pogovorimo tukaj, se potem začnejo ljudje pogovarjati na cesti, kar se nam vedno bolj dogaja. Toliko morda za začetek. Namreč za kaj gre; v Sloveniji nas je doletela epidemija tega tako imenovanega koronavirusa, tako kot povsod po svetu in popolnoma za nekaj časa spremenila naša življenja. Jaz sem prepričana, da če bi kateregakoli od vas vprašala pred šestimi meseci, ali lahko verjamete, da bomo zaradi ene bolezni prvič; dva meseca popolnoma ustavili javno življenje, ustavili delovanje javnih inštitucij, ljudem prepovedali v večini, da hodijo na delovno mesto, zaprli šole, prvič v zgodovini po drugi svetovni vojni smo zaprli šole in otroci niso bili deležni izobraževanja. Če bi vas pred šestimi meseci vprašala ali lahko verjamete, da bomo vsi skupaj dva meseca hodili z maskami kot eni marsovci po trgovinah in tako naprej, bi se mi verjetno večina smejala. Ampak to se je zgodilo in ko se je to zgodilo, so stopili pred nas strokovnjaki, strokovnjaki z zdravstvenega področja in so rekli: situacija je resna, to, to in to je treba narediti. In mi smo jim verjeli in še enkrat hvala vsem tistim, ki so takrat pa morali delati in morali ostati na prvi bojni liniji in morali oddelati svoj del zgodbe. Hvala seveda tudi ljudem, ki so spoštovali ta pravila, igrali po pravilih in prispevali k temu, da se je zadeva prej končala. O, dober dan.

/ oglašanje iz klopi/

To je odbor za zdravstvo, ki čaka točno vas po mojem.

/ oglašanje iz klopi/