Hvala lepa, predsednik. Današnji dnevni red ima eno točko: Nedopustno teptanje demokratičnih standardov, represivni pregon protestnikov in kriminalizacija svobodnega političnega izražanja. Poglavje o katerem bom sedaj spregovoril je vsebinsko ključnega pomena zato, da orišem kontekst, na podlagi katerega boste poslanke in poslanci potem vsi, predvidevam, razpravljali. Poglavje nedopustno politično kadrovanje in podrejanje ključnih represivnih organih je del dokumenta, ki smo ga vložili ob zahtevi za sklic. Predsednik, tudi vi ste videli ta dokument in s sklicem te seje ste potrdili vsebino o kateri bomo razpravljali. Dovolite mi, da o podtočki dnevnega reda razpravljam oziroma o njej naredim uvod, da bodo poslanke in poslanci potem vsebinsko opremljeni za razpravo, da bo tudi minister lahko sodeloval, da boste tudi vi kot poslanec lahko podali svoje stališče, da bo zainteresirana javnost imela tudi vsebinska izhodišča.

Politično kadrovanje je ključnega pomena za ugotavljanje tega konteksta nezadovoljstva med državljankami in državljani. Če tega ne bi bilo bi imela družba en razlog manj, da se zbere na ulicah, na biciklih, na balkonih in tako naprej. In sedaj, 13. marca torej razrešena generalna direktorica policije, zamenjana z gospodom Antonom Travnarjem, ki se mu istočasno v tem trenutku opravičujem zaradi tipkarske napake v sklicu, v sklicu seje smo njegov priimek napačno zabeležili, ki ima svojo zgodovino z aferami blizu SDS. Na isti nični seji je bila razrešena načelnica Generalštaba slovenske vojske. SDS je bil ves čas kritičen tudi do njenega dela. Ampak s tem se je potem podrejanje represivnih aparatov ni končalo, na isti nočni seji Vlade je bil razrešen tudi generalni direktor obveščevalno-varnostne službe Ministrstva za obrambo. Za novega je bil imenovan Andrej Osolnik, javnosti poznan kot akter iz afere Depala vas. Še en razlog za nejevoljo. Naslednjič, 8. aprila je potem sledila še politična menjava direktorja uprave kriminalistične policije. Za v.d. direktorja je bil imenovan Vojko Urbas tudi z aferno zgodovino. 14. aprila potem peta menjava, je sledila menjava na vrhu Sove, na mesto direktorja je stopil Janez Tušek tudi iz tesnih krogov SDS. Potem politična čistka še na uradu za preprečevanje pranja denarja. 1. maja je dotedanjo direktorico nadomestil Ivan Kopina, član SDS. Sedmič. Sedma menjava, zadnji represivni organ, ki ga je SDS morala očitno urediti, je bil Nacionalni preiskovalni urad, dosedanji direktor je bil razrešen po hitrem postopku brez obrazložitve v znani maniri, torej SDS. Zakaj takšne odločne menjave na vrhu represivnih organov po celi tej liniji represivnih organov je, upam da jasno oziroma je jasno tudi enemu osnovnošolcu, če hočeš utrditi svojo oblast, če hočeš utišati opozicijo bodisi politično bodisi civilno, so to prvi naslovi in če se hočeš zaščititi pred protesti, ki so vlado Janeza Janše enkrat že, če me spomin ne vara, odnesli, je treba pospraviti najprej tam.

Še eno poglavje, ki je problematično, pa je žaljenje in diskreditacija protestnikov, žaljenje in diskreditacija strokovnjakov, vseh, ki dvomijo v vladne ukrepe, vse, ki jim nasprotujejo in vse, ki z njimi sodelujejo. Tukaj pa je po tej neformalni liniji, če hočete Vlada servirala toliko enih cukerčkov, da jih je težko našteti, samo poglejte twitter. Poglejte kaj se dogaja z zdravnikom Rihardom Knafljem, kaj se dogaja z Alešem Galetom, se opravičujem, protokolaps(?) z imenom. Janez Janša je protestnike sam označil za ekstremne levičarje, za kaviar socialiste, ki naj bi škodili celo varnosti države in tako naprej. Janez Janša pa potem Franc Breznik, ki je protestnike označil za brezdelneže, z neprimerno izobrazbo in jim zagrozil s prisilnim delom in tako naprej, da ne govorimo o tem kako so se nekateri vladni veljaki spravili na tega nekega policista, ki je zgolj in samo bil prijazen.

Minister Hojs se je na dolgo in široko oziroma niti ne tako zelo na dolgo in široko, spravil, zelo neprimerno, ta bo bolj sveža, da ne bomo govorili o 14 dni stari, na protestnike na takšen in drugačen način, kar je nedopustno, v končni fazi so samo izražali svoje politično prepričanje. Eden od njegovih twittov pravi: »Sin prvorazrednih, ki se občasno prelevi v mestnega rejca pujse Pepe, si domišlja, da bo lahko v nedogled provociral in žalil policijo. Tožilci, tudi oči, še vedno ne vedo kako je s ca 700 tisoč evri, ki jih je uredila mami podjetje v Linhenstainu. Plačevanje kazni mu očitno ni problem.« To je twitt Aleša Hojsa, notranjega ministra, ki obračunava z enim od protestnikov in njegovim družinskim ozadjem. Ob tem, se opravičujem, se mi pojavlja ključno vprašanje, kdo je v tem špilu Vlada in protestniki zares huligan. Kdo je tisti, ki spodbuja nespoštovanje, ki cilja z nekimi pod pasom osebnimi puščicami, ki diskreditira drugega, so huligani protestniki na biciklih s kredami in bobni? Ali ljudje, ki s položaja moči kažejo s prsti na posamezne državljane, na njihovo družinsko ozadje ali karkoli pač že? Pa se potem minister Hojs tukaj spravlja še na policijski sindikat, ki da ne opravlja dobro dela, ker je na protestih prijazen. Spomnite se še enkrat tega nagrajenega policista, ki je naredil en selfi z enim mimoidočim in tako naprej.

Edini vladni predstavnik, to pa mu je treba priznati, ki je podprl protivladne proteste, je bil tukaj obrambni minister Matej Tonin, ki je na svojem Tweeterju napisal »današnjega sporočila protestov«, to je bilo 8. maja, »ne smemo preslišati in ga je potrebno obravnavati resno. Kot družba pa se moramo potruditi, da bomo današnjo demokracijo ohranjali in razvijali z dialogom in v okviru demokratičnih institucij«. Vse lepo in prav, ampak zakaj zaboga je moral Matej Tonin potem čez nekaj ur ta tweet izbrisati? Očitno je bil preveč prijazen do normalne demokratične ureditve ali kakorkoli.

Naštel sem nekaj poglavij, ki so ključnega pomena za razumevanje problematike, o kateri bomo razpravljali - ključnega pomena za razumevanje modusa operandi, v katerem funkcionira trenutna vlada, ki očitno hoče vzpostaviti neko družbo totalitarizma, avtokracije, kaznovanja, da rečem na zalogo, ki ji ni v interesu demokratična ureditev, popolnoma legitimen izraz politične volje posameznika, skupine niti v Državnem zboru niti na ulici niti med novinarji in stroko, ampak vse kaj drugega.

Zato torej na podlagi vsega navedenega predlagamo, da odbor sprejme naslednje sklepe. In sicer.

Odbor ugotavlja, prvi sklep, da predstavniki vlade ne spoštujejo odlokov in odredb o samozaščitnih ukrepih in prepovedi gibanja, ki jih je sama sprejela ter poziva Vlado Republike Slovenije, da nemudoma odpravi dvojne standarde, ki vladnim predstavnikom zagotavljajo priviligirano obravnavo in omogočajo kršitev pravil, vse vpletene pa poziva k razmisleku o odstopu s funkcije. To je prvi predlagani sklep.

Drugi od štirih. Odbor poziva vlado, da nemudoma preneha s političnimi pritiski in podrejanjem represivnih organov, kar je, kot sem uvodoma pojasnil, naredila s svojo dolgo mrežo kadrovanja in nekih spornih ukazovnih praks.

Tretjič. Odbor za notranje zadeve poziva vlado, da zagotovi takšne okvire za delovanje represivnih organov, ki bodo zagotavljali enako obravnavo in zagotovili spoštovanje pravice do svobodnega političnega izražanja, torej med protestniki ali komurkoli.

In četrti, zadnji predlagani sklep. Odbor za notranje zadeve obsoja ukrepe Vlade Republike Slovenije, ki pomenijo teptanje političnih standardov teh obsoja osebne diskreditacije in napade vladnih predstavnikov na vse, ki nasprotujejo ukrepom Vlade Republike Slovenije in opozarjajo na njena nezakonita ravnanja.

Torej v zadnjih tednih od začetka vlade Janeza Janše se je pripetila zgodovinska množica kršitev vsega možnega s strani avtoritete političnega razreda. Jaz verjamem, da je komu težko o tem poslušati, ampak žal. In zadnji čas je, da se tukaj naredi en hladen tuš, prepozna napaka in stvari popravi na takšen način kot predlaga eden od naših sklepov. V vsakem primeru pa je nedopustno, da opazujemo kot državljanke in državljani ta pogrom nad, represivni pogrom nad vsakem izrazu političnega nestrinjanja s trenutno vlado Janeza Janše.

Toliko uvodoma. Verjamem pa, da se oglasim še in da bo tudi razprava konstruktivna in sklepi sprejeti.