»Jaz sem…« - začetek citata, še enkrat – »Jaz sem tako malo, po domače, si predstavljal, moram odkrito povedati, da bi bilo res smešno, da bi nekdo trdil, da nekaj kar je sprejel Državni zbor, ni veljavno zaradi tega, ker bi sprejem takega akta ali sklepa ali česarkoli bil zgolj v pristojnosti posameznega odbora Državnega zbora. To bi bilo res smešno. Torej, ne poznavanje zakonodaje in osnovnih ustavnih načel se kaže tudi iz samega poziva policiji, da naj za identifikacijo protestnikov uporabi vsa razpoložljiva sredstva. Zopet je na ta problem opozoril informacijski pooblaščenec oziroma pooblaščenka, citiram: »Policija namreč na podlagi 15. točke drugega odstavka 123. člena zakona o nalogah in pooblastilih policije vodi evidenco fotografiranje oseb, ki vsebuje sledeče osebne podatke: vzdevek ali lažno ime, fotografija, osebni opis, kraj, čas, razlog fotografiranja, osebno ime osebe, ki je fotografirala. Te podatke lahko policija skladno z določbo 112. člena zakona uporablja in medsebojno primerja za namene odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj a le, če je to glede na okoliščine nujno in potrebno. Primerjav fotografije s fotografijami drugih oseb lahko policija izvaja tudi avtomatizirano. Iz izjav ministra Hojsa gre sklepati, da je policija presodila oziroma dobila usmeritve, da vsakršno gibanje posameznika po določeni javni površini, četudi na predpisani razdalji, pomeni sum storitve katerega od kaznivih dejanj v zvezi z zdravjem. To je v demokratični družbi lahko resen razlog za skrb glede posegov v človekove pravice.« Še enkrat citiram informacijsko pooblaščenko »to je v demokratični družbi lahko resen razlog za skrb glede posegov v človekove pravice.« Torej, lahko smo družba, ki spodbuja udeležbo v demokratičnih procesih ali pa smo družba, ki udeležbo v demokratičnih procesih zaničuje, ovira in to je smer, ki jo je izbrala trenutna vlada očitno.

Dodaten razlog za nezadovoljstvo ali pa da rečem za pobude k protestom na slovenskih trgih in ulicah pa je prav gotovo dejstvo, da spoštovanje omejitev in samozaščitnih ukrepov očitno ne velja za predstavnike Vlade. Vse kar smo našteli do zdaj, torej spodbujanje k osebni distanci, prepoved zbiranja in vsi drugi ukrepi, ki jih je Vlada sprejela za voljo zajezitve epidemije, širjenja virusa, očitno ne veljajo za politični razred oziroma za predstavnike Vlade.

En takšen pripetljaj se je zgodil gospodu Hojsu na njegovem vikendu v Metliki, o tem incidentu so pisali mediji, bržkone smo vsi seznanjeni z njim. Potem zelo plastičen primer je skupina visokega političnega vrha: minister za notranje zadeve, minister za obrambo, predsednik države in policijski vojaški vrh, če se ne motim, ob Kolpi na hrvaško-slovenski meji, zelo sproščeno v veliki skupini brez zaščitnih sredstev, preblizu, še en primer. Drug primer, kjer predstavnik, visoki predstavnik Vlade ne spoštuje ukrepov, ki jih je sam zadal vsem ostalim, je zdravstveni minister Gantar, ki je na seji Odbora za zdravstvo odložil masko in sam rekel: »Torej jaz bom lažje brez tega govoril.« Medtem ko bi cela država lažje brez tega govorila, lažje brez tega šla v trgovino, lažje brez tega bila v službi, v tovarni in kjerkoli. In potem je tukaj še primer SDS-ovega župana Šmarjeških toplic Marjana Hribarja, ki je 27. aprila prevozil 21 občin, občinskih meja za partijo golfa in tako naprej. Medtem ko je po tolmačenja ministra in policije v času epidemije, se pravi prepovedano celo izražanje mnenja za visoke državne predstavnike očitno ne veljajo tisti niti osnovni niti najmanjši ukrepi kot so recimo ohranjanje distance, nošenje mask in tako naprej, kaj šele prepoved prehajanja občinskih meja.

Še eden od razlogov, ključnih razlogov zakaj je med državljankami in državljani, prebivalkami in prebivalci vzklila težnja po tem, da se spravimo na ulice in izrazimo svoje nestrinjanje z vlado pa je gotovo vprašanje političnega kadrovanja in samo podrejanje ključnih represivnih organov. Na začetku svojega uvoda sem povedal, da se kot država, kot politika, kot družba lahko odločamo ali bomo šli v neko solidarno skupno demokratično smer ali se bomo prelevili v družbo totalitarizma, avtokracije in tako naprej in še najbolj plastično o vladni težnji, da gremo v ta drugi model priča naslednje poglavje. Torej, kadrovanje. Vlada je na vsa ključna mesta postavila svoje ljudi. Rekli boste, da je to navada pri vsaki vladi, da je to normalna praksa vsake vlade, a kar je storila Vlada Janeza Janše v parih dneh je zelo specifična. Najprej, 13. marca so razrešili na prvi seji, nični seji Vlade so razrešili generalno direktorico policije…