Hvala lepa za besedo, predsednik. Spoštovani gostje, minister, kolegice in kolegi – pozdravljeni!

V Poslanski skupini Levica smo sklicali oziroma vložili zahtevo za sklic te seje iz preprostega razloga, ker opažamo - ker javnost opaža, ker stroka opaža – da Vlada, trenutna vlada Janeza Janše, hoče očitno zatreti vso svobodo političnega izraza, tako na političnem parketu, na parlamentarnem paketu, tako v komunikaciji s širšo javnostjo, s civilno družbo, kot tudi s stroko. Živimo v zelo specifičnem času, to je treba priznati. V času, ko je prihodnost negotova in na tej točki se lahko kot družba vprašamo, ali želimo iz te situacije, tako, javnozdravstveno, kot socialno in gospodarsko, iziti kot prenovljena, povezana, solidarna družba ali pa, na drugi strani, kot totalitarna družba, avtokratska družba, družba enoumja, pravil, ki se jih kaznuje, še preden jih prekršiš, in družba jasnega flirtanja oziroma spogledovanja z diktaturo. Bojim se, da je vsem jasno, da trenutna Vlada Janeza Janše cilja v to drugo opcijo. Vse od začetka tega stanja oziroma razglasitve epidemije smo priče množici omejevalnih ukrepov, ki naj bi bili sicer namenjeni preprečevanju širjenja okužb oziroma zajezitvi epidemije. Če smo, recimo, ob samem začetku ob razglasitvi epidemije še lahko verjeli, da je namen, da je smoter teh ukrepov, ki jih je takrat predlagala zdravstvena stroka, da so res uperjeni izključno v omejevanje, v zajezitev epidemije, se je po nastopu Vlade Janeza Janše pokazal jasen namen dejanskih ukrepov oziroma marsikaterega od njih in vrgel slabo luč na vse. Stroka je bila v celoti zamenjana z zvestimi podporniki Vlade Janeza Janše, od strokovne skupine do vodstva Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Zvesti kadri so bili tako zamenjani tudi na vrhu Policije, na vrhu Kriminalistične policije, Nacionalnega preiskovalnega urada, drugod po hierarhiji represivnih struktur. Krepitev avtoritarnosti te Vlade, teptanje demokratičnih standardov, krepitev represije je tako, roko na srce, postalo del vsakdana Vlade Janeza Janše. V treh mesecih smo tako postali priče eni popolnoma nehigienični politični ureditvi in liniji. Ob kadrovskih čistkah, ki sem jih naštel in jih bom elaboriral še kasneje, pa potem dvigu plač političnih funkcionarjev, ki so se najprej malce spustile, pa potem spet malo dvignile, da so se na koncu lahko »pošlihtale« v enem lepem pavšalnem dvigu, pa ukrepih, ki teptajo osnovne demokratične standarde, torej onemogočanje razprave, recimo, v Državnem zboru, čemur smo priče na dolgo in široko, izključevanje stroke, izključevanje javnosti, nižanje sredstev za nevladne organizacije, suspenz pravice do referenduma, recimo, obnašanje ali pa zatiranje, si upam reči, protestov in protestnikov. In ukrepi, ki so namenjeni izključno krepitvi avtoritarnosti, na primer, popolna pristojnost nad razporejanjem proračunskih sredstev, zagotavljanje odločilnega vpliva v ključnih institucijah, diskreditiranje opozicije - oh, koliko smo tega videli! -, oviranje njenega dela, sklicevanje nočnih sej, stran od javnosti, in tako naprej. Pa potem krepitev represije, spomnim na ukrep prepovedi prehajanja občinskih mej, krepitev pooblastil policije, zahteve po podelitvi policijskih pooblastil vojski, nakup dodatne opreme za obvladovanje množic in tako naprej. Logično je, da je naraščala nejevolja, da je naraščalo nezadovoljstvo med prebivalkami in prebivalci. Potem pa je sodu izbila dno še afera z nakupom zaščitnih sredstev. Razume se, da je torej nejevolja, da je nezadovoljstvo med prebivalkami in prebivalci Slovenije zraslo do te mere, da so se odločili stopiti k protestom.

Zaradi omejevalnih ukrepov, zaradi prepovedi javnih zbiranj so se protesti, pa to ne samo pri nas, nasploh po svetu, odvijali na različne načine. Protest, še enkrat povem in tu se bomo bržkone vsi strinjali, je popolnoma legitimen izraz politične volje oziroma nestrinjanja z »establishmentom«, z vladno politiko. In zato so se, ker imamo na eni strani pravico, ampak na drugi strani tudi zato, ker je ta specifična javno-zdravstvena situacija takšna, kot je, so se protesti odvili na različne načine, najprej z balkonov, pa s spletnimi pozivi, s spletnimi koncerti, pa potem z lepljenem stopal, na koncu s kolesarskimi protesti ob upoštevanju vseh pravil in predpisov za zajezitev oziroma ne prenašanje virusa. Treba je poudariti eno stvar. Protesti so se odvijali kot se lahko in kot se v tej specifični situaciji, še enkrat poudarjam, morajo, torej, ob upoštevanju vseh predpisov in omejevalnih ukrepov za zajezitev širjenja virusa. Naštel bom nekaj primerov oziroma uvodoma nekaj razlogov zakaj so se navkljub situaciji ljudje odločili za izraz protesta ob opazovanju teh neprimernih praks Vlade. Šel bom po vrsti. Prvi takšen miren protest se je odvil 22. aprila. Protestniki so v znak protesta takrat tukaj pred Državni zbor pa tudi na nekaterih drugih lokacijah v Sloveniji lepili papirnata stopala. Kot je bilo mogoče razbrati iz sporočil na socialnih omrežjih je bila takšna oblika protesta izbrana ravno zato, ker so ljudje spoštovali predpise prepovedi gibanja, ker so spoštovali predpis prepovedi javnega zbiranja in ker se protestniki niso mogli fizično v večjem številu zbrati na nevarno bližnji razdalji so to storili na takšen način, torej z lepljenjem stopal. Prišli so na trg, odložili stopala, na njih je pisalo neko sporočilo Vladi, morebiti so to fotografirali in odšli naprej. Stvar je za posameznika vzela kakšnih 20 sekund. Se pravi, ker se niso mogli udeležiti fizično, so na protestu simbolično zastopala stopala, ki jih je vsak posameznik opremil s sporočilom in odložil na tla. Na takšen način, poudarjam, se je zagotavljalo spoštovanje vseh preventivnih ukrepov za preprečevanje širjenja virusa, spoštovanja veljavnega odloka o splošni prepovedi gibanja in javnega zbiranja, se je pa podalo sporočilo Vladi. Da je na teh protivladnih protestih nujno potrebno spoštovati vsa priporočila javnozdravstvene stroke so protestniki, ki so se teh protestov udeleževali, pozivali tudi sami. Eden od zapisov na socialnih omrežjih gre tako. Slovenska Vlada s svojimi potezami bolj kot epidemija povzroča kaotične razmer v državi, vse bolj očitno izkorišča epidemijo za vzpostavljanje policijske države, s tem, ko povečuje pooblastila policiji, uvaja uporabo paralizatorjev, skuša povečati pooblastila vojski ter spodbuja strah in nestrpnost do migrantov. Prvi vladni ukrep poleg kadrovskih menjav je bilo permanentno zvišanje lastnih plač, ki mu je sicer sledilo začasno znižanje in hkrati možnosti 200 odstotnega zvišanja samo zaslužnim po presoji nadrejenih, pri tem pa v ukrepih za omejitev posledic epidemije izključi najranljivejše skupine prekarnih prebivalk in prebivalcev Slovenije, ki se že sicer spopadajo z revščino. Da bi onemogočila vsakršno nasprotovanje svoji samovolji je čez noč z ustavno spremembo zmanjšala možnost referendumskega odločanja, prav tako čez noč je vrgla na cesto študente in študentke iz študentskih domov, kjer so bili v samoizolaciji in jih je prepustila lastni iznajdljivosti. Ni poskrbela za zaščito starejših in zaposlenih v domovih za ostarele, kjer je največji delež umirajočih za koronavirusom v Sloveniji. Vpleta se v sumljive posle z nakupi zaščitne opreme, prebivalke in prebivalce kaznuje za sprehajanje ob slovenskih oblah z omejevanjem gibanja med občinami, najvišji predstavniki politike pa se kažejo v gručah brez vsakršne fizične distance ali zaščite. Opravičili so se in vse je v redu. Ostalim pa so do zdaj izstavili že zdaj čez 20 tisoč evrov glob, situacija je iz vsakim dnem bolj nevzdržna. Ohranjajmo distanco, ne bomo pa tiho. Tako se je zaključilo sporočilo nekoga na socialnih omrežjih, ki je pozval k lepljenjem stopal pred Državni zbor. Torej jasno, spoštovanje demokratične pravice do političnega izraza in spoštovanje ukrepov, ki jih predlaga Vlada oziroma v nekem delu javno zdravstvena stroka. Kljub spoštovanju vseh teh preventivnih ukrepov s strani posameznikov, ki so se odločili izraziti svojo politično voljo, kljub spoštovanju splošne prepovedi gibanja, javnega zbiranja pa so bili posamezniki, tako so nam osebno poročali, ki so prišli, torej še enkrat poudarim, posamično, odložili stopala, mogoče fotografirali in šli naprej, s strani policije legitimirani, popisani in nekateri obveščeni, da bo zoper njih podan predlog zdravstvenih inšpekcij za izdajo globe. Kar je seveda še posebej sporno, pa je to, da je bil, postopek izpeljan tako, da je iz njega zaključiti, da za policijo sploh ni bilo problematično to, da so se posamezniki in družine udeležili tega simboličnega protesta ali da bi pri tem kršili splošno prepoved gibanja in javnega zbiranja, pač pa je bilo sankcionirano zgolj in samo svobodno politično izražanje. Torej, ne to da prideš na trg, ampak to da prideš na trg in nekaj poveš proti Vladi.

Dejstvo pa je tudi, da marsikomu ni bilo sploh pojasnjeno kakšen postopek, kakšen postopek bo sprožen zoper njega in kdo ga bo sploh obravnaval.

Tudi kot rečeno, pričevanja ljudi, udeležencev, posameznikov, ki so bili tam, potrjujejo, da jim je bilo takrat ob tej priložnosti s strani policije rečeno, da je izražanje kakršnegakoli mnenja prepovedano. Da je odlaganje simboličnih stopal sporočili pomen točno takšno, torej prepovedano izražanje mnenja. Torej, ne da sem tam, ampak da povem nekaj proti vladi. Tam je problematično. Sedaj pa, kot izhaja iz medijskih objav in tudi iz pojasnil policijske postaje Ljubljana center so policisti takrat v sredo 22. aprila pri opravljanju policijskih nalog zaznali zbiranje ljudi na Trgu republike in pred Državnim zborom ter ugotovili ,da so posamezniki prišli z namenom ali nalepijo na tla stopala iz papirja, ki so jih imeli s seboj. Pri tem naj bi bili prepoznani elementi kršitve odloka o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin izdanega na podlagi zakona o nalezljivih boleznih. Policisti so ob zaznavi, torej zaznanih sumih kršitev skladno z zakonom o nalogah in pooblastilih policije, z zakonom o prekrških opravili identifikacijske postopke, torej z osebami, zbrali obvestila in jih seznanili, da bodo ugotovitve odstopili pristojnemu zdravstvenemu inšpektoratu. Sedaj pa pozor, poleg tega navedenega je še posebej zaskrbljujoče dejstvo, da se je tega simboličnega protesta udeležilo nekaj družin, torej ljudi, ki bivajo tako ali tako skupaj, so skoz v neki fizični bližini. Ampak pri tem pa se je postopek, torej identifikacija in tako naprej, policijski postopek, je bil sprožen izključno proti tistim, ki so na tla polagali stopala. Ne proti njegovem ali pa njenem, ne vem, partnerju, partnerici, ne proti komurkoli drugem, ampak proti tistemu, ki je izrazil svojo politično nestrinjanje z Vlado. In samo tistemu.

To bi bilo že samo po sebi dovolj zaskrbljujoče ali pa dovolj velik razlog, da skličemo to sejo, da ministra za notranje zadeve kličemo na odgovornost, ampak je tukaj še dolg seznam točk, ki so v tem polju ukrepov, represivnih ukrepov znotraj obvladovanja epidemije niso na mestu in terjajo odgovore. Recimo, kot ste brž ko ne v sklicu seje tudi prebrali, nedopustni pritiski ministra Hojsa na policijo in ponovni poskus kriminalizacije svobodnega političnega izražanja z dne 24. aprila in 1. maja. Sedaj smo prišli do protestov na kolesih. Protest v takšni obliki se je odvil zaenkrat kar nekajkrat, prvič 24. aprila, nato še 1. maja in potem skozi maj vsak petek. Vedno je šlo za mirne proteste, vedno je šlo za proteste, kjer so protestniki upoštevali vse preventivne ukrepe, prepovedi, fizične razdalje, nošenje mask, pa zunaj to sploh ni bilo več potrebno, in tako naprej. A kljub temu se je tudi na teh protestih policija odločila, da bo nekatere mirne, poudarjam, mirne protestnike identificirala, zdravstvenemu inšpektoratu pa predlagala, da se jih oglobi. Še enkrat poudarim, kot udeleženec teh protestov pa kot nekdo, ki spremlja to aktivistično dejavnost, informacije, ki prihajajo do mene, so informacije o ljudeh, do katerih so pristopili policisti, začeli postopek, le do tistih, ki so izražali svoje politično prepričanje; do naključnih, tistih brez parol, plakatov ali karkoli, pač ne.

Ob vsem tem je še najbolj sporna ukazovna linija, od Ministrstva za notranje zadeve, od ministra Hojsa, proti policiji. Ob vsem navedenem so najbolj sporne ravno izjave, s katerimi je prej opisane mirne protestnike minister za notranje zadeve naslovil kar preko Twitterja. 27. aprila 2020 je zabeležil: »Vsem, ki sprašujete, kaj je počela policija danes v Ljubljani in Mariboru, odgovarjam, da je popisala večje število zbranih, ki bodo oglobljeni. Prav tako bo vložila ovadbe zoper organizatorje in udeležence, saj gre za kaznivo dejanje ogrožanja zdravja. Ne pričakujte pa, da bo ona vzrok nasilja.« In potem naslednji dan minister Hojs na Twitterju: »V današnji videokonferenci sem evropske notranje ministre informiral tudi o boju medijev in levega političnega pola proti Vladi, ki uspešno omejuje epidemijo, kot primer sem navedel včerajšnje proteste, ki so jih podpihovali tako Mladina, 24ur kot stranka Levica in stranka SD.« Minister za notranje zadeve torej ne ve, da izvaja pritisk nad delom policije, posega v njeno neodvisnost z napovedovanjem izdajanja glob in vlaganjem kazenskih ovadb, pač pa izvaja pritisk tudi nad zdravstveno inšpekcijo, ki pa sploh ni v njegovi domeni in ki je edina pristojna za izdajanje glob zaradi kršitev prepovedi javnega zbiranja in gibanja oziroma za ugotavljanje, ali so sploh podane okoliščine relevantne za izdajo globe.

Potem, ko je Vlada Janeza Janše očitno izpeljala svojo kadrovsko-politično čistko in na vse visoke položaje v represivnih organih postavila »prave« ljudi, svoje ljudi, torej v policiji, vojski, kriminalistični policiji, NPU-ju, zdaj minister za notranje zadeve kar preko Twitterja daje navodila za njihovo delovanje. Gre seveda za nedopustno politično prakso, nedopustno vmešavanje v neodvisne organe, ki si jih je, očitno, še enkrat poudarjamo ugotovitev, trenutna oblast v celoti podredila. Še naprej citiram ministra: »Pričakujem, da bo policija za identifikacijo vseh tistih, ki jih je kot udeležence petkovih in današnjih shodov treba kazensko ovaditi, uporabila vse javno objavljene slike in prispevke medijev oziroma socialnih omrežij, večina državljanov skrbi za zdravje vseh in upošteva odloke.« O tem bomo gotovo slišali s strani informacijske pooblaščenke ali morda ne, ampak v vsakem primeru je sporno. Po pozivih ministra za notranje zadeve policiji, da naj torej za identifikacijo protestnikov uporabi vsa razpoložljiva sredstva, torej tudi medijske objave, družbena omrežja in tako naprej, potem se je na nas obrnila kopica ljudi, ki pa jih je dejansko potem policija obiskala na domu in jim, ob iskanju tega, kdo je organizator teh protestov, žugala z globami in tako naprej. Da so pozivi in pritiski ministra za notranje zadeve na represivne organe na takšen ali drugačen način, na Twitterju ali kakorkoli, nedopustni, da so, da rečemo, vsesplošne grožnje vsem, ki se udeležujejo protestov, sporni, opozarja tudi stroka.

Torej, informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik pravi takole, v svojem odzivu: »Policija ob obstoječih odlokih o omejitvi gibanja in morebitni uvedbi aplikacij za sledenje mobilnih telefonov, ne sme imeti usmeritev, da so kot potencialni storilci kaznivih dejanj, po potrebi vsi državljani pod stalnim nadzorom.« Torej, da se vse na zalogo, da rečem, »kriminalizira«. Doda še naprej: »…da policija glede na zelo široka pooblastila, ki jih določa že sam Zakon o nalogah in pooblastilih, lahko uporablja med drugim tudi tehnična sredstva za fotografiranje in te fotografije avtomatizirano obdeluje za namen pregona kaznivih dejanj. Izjave ministra Hojsa kažejo na to, da se posameznike v tem primeru obravnava kot storilce kaznivih dejanj in prekrškov.«

Torej, kot je informacijska pooblaščenka večkrat opozorila, gre za zelo nejasne, za zelo represivne odloke, nejasne opredelitve obsega pooblastil, preširoko tolmačenje tega področja, za kršitve in ima vse skupaj lahko strašanske posledice in resno omejevanje pravic, z navedbo omejevanja epidemije, kot razlog, parafraziram.

V odzivu potem, na te »tvite« oziroma na te sporne izjave ministra Hojsa, je opozorila potem informacijska pooblaščenka tudi, da je v demokratični družbi vedno ključno, da se uporabi najmilejša oblika posega v pravice in da policija katerokoli pooblastilo uporabi le, če je nujno in potrebno. In zdaj, policija ne sme posegati v pravice posameznikov nesorazmerno in nikoli na zalogo, brez neke stopnje suma o kršitvi. Vprašanje je torej, ali gre v teh primerih za morebiten sum storitve kaznivih dejanj zoper človekovo zdravje ali za prekomerno uporabo policijskih pooblastil. Policija, ob obstoječih odlokih o omejitvi gibanja in morebitni uvedbi aplikacij za sledenje mobilnih telefonov, zato ne sme imeti usmeritev, da so kot potencialni storilci kaznivih dejanj, po potrebi, vsi državljani pod stalnim nadzorom.

Torej, kar trenutna Vlada poskuša, na kar informacijski pooblaščenec opozarja, je vzpostavljanje stanja, kjer imamo 2 milijona potencialnih storilcev kaznivih dejanj, ki so apriori, na zalogo vrženi v to skupino potencialnih storilcev kaznivih dejanj, zato, ker so izrazili svoje nestrinjanje z Vlado, zato ker so na stopala narisal neko proti vladno sporočilo in ga pustil na trgu, zato, ker so v petek šli »biciklirat«. Na zalogo »kriminalizirani«. Torej cela država, je potencialni kriminalec, samo Vlada je tista, ki odloči, kdo je, kdo ni in samo Vlada tukaj deluje prav in njihovi somišljeniki.

Zdaj, minister policijo poziva k vlaganju ovadb zoper protestnike, ki sploh nimajo pravne podlage. Ugotavljamo, protestniki niso zagrešil, apriori, nobenega kaznivega dejanja, razen tega, da so položil kos papirja na tla ali pa, sedli na bicikel. Poleg torej nedopustnih pritiskov na delo represivnih organov, to pomeni še, s strani ministra, zaskrbljujoče nepoznavanje njegovega lastnega delovnega področja. Podobno nepoznavanje ustavne pravne ureditve, je podkrepil tudi potem z izjavami, da se mu zdi smešno, da bi bili pravni akti nezakoniti le zaradi tega, ker jih je sprejel, za to, nepristojen organ. Bom prebral še enkrat – zdi se mu smešno, da bi bili pravni akti nezakoniti, le zaradi tega, ker jih je sprejel za to nepristojen organ.

V obravnavi odgovora na zahtevo za ustavno presojo razloži, posameznih členov interventnega zakona, ter odlokov o splošni prepovedi gibanja in javnega zbiranja, ki jih je izdala Vlada, čeprav je bil v času izdaje aktov za to izključno pristojen minister za zdravje. Ministrov odziv na to kršitev, eklatantno kršitev, se je potem glasil: »Jaz sem, tako malo…« - torej, na seji Odbora za finance – »Jaz sem tako malo, po domače, si predstavljal, moram odkrito povedati…«