Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani minister, lep pozdrav tudi v našem imenu. Ob pojavu globalne pandemije novega virusa so bile najbolj prizadete človeške dejavnosti tiste, ki so tako ali drugače vezane na zbiranja, srečanja, prireditve. Ko so epidemiologi pozvali k ustavitvi javnega življenja so imeli v mislih predvsem to - ustaviti prav vse dejavnosti, kjer se dogaja veliko tesnih in naključnih stikov udeležencev iz različnih socialnih krogov in geografskih lokacij. Vsi taki dogodki namreč v prvi fazi bi izjemno otežili sledenje okužbam in onemogočili obvladovanje epidemije, zato smo celo v Državnem zboru imeli in imamo ukrepe proti okužbam. Zaradi javnega zdravja smo se tako podredili ukrepom in z vidika javnega zdravja je doslej to dobro delovalo, ker smo disciplinirano ustavili tako imenovano javno življenje. V dobršni meri se je to zgodilo tudi zato, ker so ljudje zaupali, da bo država razumela poslovni in socialni vidik takega ukrepa in pomagala nadomestiti škodo. Take so bile vsaj napovedi o paketih in o novih paketih, v katerih bo zajeto prav vse kar ni bilo zajeto v prejšnjih. Zunaj pa se niso zaprli le hoteli ter odpovedale kulturne prireditve in športni dogodki. Odpovedani ali za nedoločen čas prestavljeni so bili kongresi, konference, gledališče predstave, občinske proslave, cela serija dogodkov na katerih sta zgrajena slovenska prepoznavnost in turizem kot na primer tekmi svetovnega pokala v smučanju oziroma v skokih v Kranjski gori in Planici. Za mnoge je škoda nenadomestljiva, pa ne govorimo samo o organizatorjih. Kolikokrat pomislimo na vse tiste, katerih vsakodnevni posel je zgrajen na takih dogodkih, ne samo na gostinstvo ali turizem, pa to ne pomeni, da nanje ne smemo misliti, opozoriti pa želimo na to, da so nekateri prizadeti še huje od turizma in gostinstva. To sejo smo zahtevali, da izpostavimo položaj tistih, ki organizirajo koncerte, seminarje, srečanja, kongrese, tistih, ki postavljajo ozvočenja, odre in prireditvene šotore, turističnih vodnikov, tolmačev in vseh drugih, ki sta jim delo in zaslužek vezana na prireditve in srečanja. Praviloma delajo preko espeja, Vlada pa jim je s koncem epidemije vzela tudi vse ukrepe pomoči. Glasbenikov, športnikov, glasbenih učiteljev in športnih trenerjev, pomožnega osebja, katerih prihodnost je negotova. Cele vrste tistih, ki ob takih prireditvah delajo honorarno in jim je to edini vir preživljanja, a v nobenem od treh paketov ni nobene pomoči zanje. Naštevala bi lahko še dolgo, a za to razpravo danes je pomembno, da se vrnemo k osnovam. Vsako delo je častno in vsako delo si zasluži spoštovanje, vsako delo pa ni podobno tovarni ali gradbišču, trgovini ali pisarni, zato v naprej pozivam vse, da ne obsojajo situacij, ki jih ne poznajo najbolje. Področja o katerih se danes pogovarjamo, so preveč raznolika, da bi se spoznali na vse. Med tem, ko se življenje v drugih dejavnostih počasi vrača v normalo, pa ostajajo dejavnosti, ki že polne tri mesece sploh ne smejo obratovati. Prvo pomembno dejstvo je, da so bile vse večje javne prireditve ustavljene že od 7. marca naprej, vsi sprejeti ukrepi so tempirani na 13. marec, ko je Vlada razglasila epidemijo. Nato smo bili prav vsi premalo pozorni. Celi sektorji človeških dejavnosti so bili prizadeti prej kot ostali.

Drugo pomembno dejstvo je, nekatere dejavnosti so bile popolnoma ustavljene, nekatere pa so iz objektivnih razlogov še vedno ustavljene. Gostinski lokal ali hotel se vendarle začne polniti, ko ga odpreš. Začetek organizacije prireditve pa pomeni mesece priprav in stroškov preden lahko morda računaš na prve prihodke. Vse dotlej morajo ekipe daleč od oči javnosti delati na zalogo, da bi lahko ob izvedbi poplačale vse stroške, ki so nastale s prireditvijo. Bolj kot je prihodek vezan na dejansko izvedbo in izkupiček od nje, na primer prodajo vstopnic, v bolj negotovem položaju je dejansko prizadeti. Če pa je tvoje osnovno delo vezano na to, da prireditve sploh so, na primer izposojevalci opreme, zasebna varovanja, kongresno razstavišče in centri, pa tolmači pa tehnično osebje, potem si prav na dnu verige. Če ne obratujejo tvoji naročniki, potem tudi zate enostavno ni dela. To velja tako za avto industrijo prav enako kot za organizatorja koncertov. Zato trdimo, da so bili tisti, ki so vezani na prireditve, bolj prizadeti kot ostali, ki jim pa seveda prav tako ni lahko. To pa je pač dodaten argument za dodatno pomoč. Ponovno poglejmo dejstva. Predstavniki slovenske industrije srečanj so navedli, da je njihova industrija skupaj ustvari 270 milijonov evrov letnega prometa. Od razglasitve epidemije dalje poročajo skoraj 100 odstotnemu upadu prihodkov, do konca leta pa predvidevajo upad za vsaj 116 milijonov evrov, torej skoraj za polovico. Gre za 15 tisoč zaposlenih v industriji srečanj in za več kot 20 tisoč samozaposlenih in honorarcev, ki so tako ali drugače vezani na to, da prireditve in srečanja sploh potekajo. Gre za ljudi katerih znanje je pogosto specializirano, da ga ni lahko pridobiti in ni prenosljivo. Ljudje so se dolgo in temeljito pripravljali na poklice, ki jih opravljajo, njihovi delodajalci so vanje vlagali in njihovi naročniki se zanašajo nanje. Še vedno imajo popoln izpad prihodka in ni jasno kdaj se bo stanje izboljšalo. Omejitve potovanj, zbiranj, srečanj, prireditev, ostaja v veljavi. Časovnica popuščanja ukrepov s tega področja je stroga in ne omogoča dolgoročnega planiranja, ki pa je v teh sektorjih nujno. Epidemija ni povzročila le odpovedi pomladanskih dogodkov, zamaknila ali ogrozila je tudi tiste načrtovane za poletje in kakor tudi kasneje za jesen, zato trdimo, da bodo panoge vezane na prireditev prizadete dlje kot ostale. Zadnji trije meseci so bili naporni za vse. Jasno je bilo, da je različnih situacij toliko, da ne bo mogoče takoj pomagati vsem, zato menimo, da je zdaj skrajni čas, da se umirjen o in trezno z dejstvi oceni situacija in učinek do sedaj že sprejetih ukrepov. Pozivi, ki smo jih prejemali v Državni zbor zadnje tedne in so priloženi h gradivu, vključujejo Združenje koncertnih organizatorjev, dopis posredovan 14. aprila. Poziv 27. predstavnikov glasbenega sektorja s 4. majem, da danes ga je podpisalo več kot 100 glasbenih festivalov in organizacij in mimogrede, podoben poziv poteka prav na vsej Evropski ravni, gre za svetovni problem dejansko. Poziv in predlogi slovenske industrije srečanj, ki so pred enim tednom pokazali kako zelo široko je prizadeto področje. Pa to nikakor ni vse. Pisali so nam režiserji in filmski ustvarjalci, v sklopu obravnave vseh protikoronskih paketov smo prav tako dobili celo serijo predlogov iz katerih se je dalo razbrati eno, zaradi narave dejavnosti ali nadaljnje višje sile, bodo nekatere dejavnosti potrebovale nujno, dodatno in konkretnejšo pomoč. V uvodu ne bi želeli izpostavljati naših alternativ do sedaj sprejetim ukrepom. Narobe bi bilo, če bi v tem trenutku v naprej ocenjevali učinke ukrepov. Prav pa je, da predstavniki gostov predstavijo svojo situacijo, svoj pogled na sprejete in predvidene ukrepe, da povedo kje bi dejansko najbolj potrebovali pomoč. V tem trenutku bi želela za nadaljnjo razpravo ugotoviti le sledeče. Prvič, da so z dnem konca epidemije, torej včeraj, prenehali veljati ukrepi temeljnega dohodka in plačila prispevkov za samozaposlene. Za honorarce že tako ni bilo predvidenih ukrepov. Torej, predvidevamo težave vsaj na tem področju. Drugič, s sprejemom protikorinskega paketa 3 prejšnji teden, je bilo uvedeno subvencioniranje skrajšanega delovnega časa do konca leta. Tretjič, Vlada je v zadnjem trenutku prisluhnila zahtevam mnogim in delno povezala amandma opozicije s katerim je, vsaj za en mesec, do 30. junija, podaljšala možnost subvencij za čakanje nadelo za vse delodajalce, ki so jim prihodki upadli za vsaj 10 %, ne glede na panogo, kar je bila naša osnovna zahteva na podlagi vseh pozivov, ki smo jih prejemali. In četrtič, z redakcijskim amandmajem je Vlada na koncu celo črtala 24. člen PKP-3 zakona, s čimer je naredila isto, kot smo že z amandmajem na odboru zahtevali Socialni demokrati in del opozicije. Da se omogoči združljivost ukrepov čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa. Zakaj to izpostavljam? Ker je Vlada oziroma koalicija morda s tem pridobila še dodaten mesec dni časa za dogovor o tem, kako bolj ciljano pomagati tistim, ki so najbolj prizadeti in se ne morejo pobrati tako hitro kot ostali. To je tudi v pojasnilo mnogim, ki so spraševali zakaj ta seja in zakaj sedaj po sprejemu tretjega protikoronskega zakona. Mi to sejo jemljemo kot priložnost, da se strpno pogovorimo tudi o tistih manj vidnih posledicah in se dogovorimo o pomoči, ki jo prizadeti potrebujejo. Zato tudi prosimo vabljene na sejo, da iskreno ocenijo sedanje stanje in da izpostavijo prioritetna področja pomoči. Poslanke in poslance pa pozivamo, da smo pri razpravi konstruktivni in da izhajamo iz potreb ljudi. Nenazadnje na dejstvu, da ljudje vrsto dejavnosti opravljamo v obliki zbiranj, srečevanj in prireditev, da smo ljudje socialna bitja, gradi celo strategije razvoja slovenskega turizma. Celotna njegova naravnanost kaže na to, da v Sloveniji zelo dobro razumemo, da so dogodki dejansko osnova doživetja na kateri na to raste petzvezdnična ponudba, ki jo želimo ponuditi gostom. Veliko lokalnih skupnosti je tako vrsto let vlagalo ogromno sredstev v razvoj in promocijo prireditev, ki bi na destinacijo privabila dodatne goste in to predvsem izven sezon, saj so lahko prireditve, kot sem že poudarila, prav tisti korektiv, ki pomeni bistveno izboljšanje prihodkov iz naslova turizma. Ampak potrebno je povedati, da so vse te prireditve potrebovale vrsto let, da so si z vztrajno promocijo sploh ustvarile ime in privabile obiskovalce. Na prime praznik kakijev v Strunjanu, ki je rezultat dela lokalnega društva in je pričel kot majhen praznik, danes v enem vikendu novembra privabi čez 20 tisoč obiskovalcev. Torej, izven sezone. Pomeni pa edinstven način tako za promocijo kraja, kakor tudi domačih proizvajalcev. In takih prireditev je po seli Sloveniji ogromno čez vse leto. Vsem je lastno dejstvo, da so rezultat dolgoletnega trdega dela, ki ni obrodilo takojšnjih rezultatov, temveč zaradi vztrajnosti organizatorjev po več letih morda postala uspešna prireditev. In kdo bo njim povrnil vsa leta vloženega truda. Vrsto let gradiš, delaš, vztrajaš, čez noč pa izgubiš vse. Če dogodki torej polnijo destinacijo, lokale, trgovine, hotele, je povsem razumno pomagati tistim, ki organizirajo in izvajajo dogodke. Tudi zato želimo ponovno opozoriti na vrsto specifičnih dejavnosti, ki jim je skupno to, da ne morejo preživeti, če se ne začnemo ponovno srečevati in družiti. Pa tudi slovenski turizem in gostinstvo se bosta veliko težje postavila na noge, če nam tu spodleti. Toliko v uvod.

Predloge sklepov bom predstavila v nadaljevanju, ste jih pa vsi seveda prejeli in izhajajo iz omenjenih javnih pozivov, ki smo jih prejemali. H gradivu smo priložili tudi pregled ukrepov po različnih državah, zato jih za sedaj ne bi posebej izpostavljala. Prosila bi pa goste, da se opredelijo tudi do predlaganih sklepov, seveda pa tudi do sedaj že sprejetih ukrepov in da nam predstavijo, kako bi jim bilo mogoče najbolj učinkovito pomagati.

Preden zaključim pa naj še enkrat poudarim, zakaj zatrjujemo, da je bistveno temu sektorju pomagati sedaj. Prvič, ker gre za zares veliko skupino državljank in državljanov, ki so v resnici v stiski. Drugič, ker to skupino v veliki meri tvorijo espeji, ki jim je z 31. majem prenehalo upravičenje do pomoči države in je čez noč postalo vprašljiva in ogrožena eksistenca, saj nimajo nikakršnih prihodkov. Kot tretje, ker prav nič ne kaže, da bo v bližnji prihodnosti možno organizacija večjih prireditev, zaradi česar bodo tudi v nadaljnjem brez kakršnihkoli prihodkov in ker je časovnica popolnoma nejasna, ker se ne ve kdaj bo mogoče karkoli organizirati, zaradi česar je onemogočeno kakršnokoli planiranje. In seveda tudi pogoji pod katerimi bo eventualno mogoče organizirati dogodek, so za sedaj popolnoma nejasni. In navsezadnje tudi, če bodo jutri sproščeni vsi pogoji, vsi ukrepi in bo jutri dovoljena organizacija prireditev, gre za dejavnost, v kateri bo, kot je bilo poudarjeno, na začetku najprej potrebno pokriti vse stroške, šele čez toliko časa bodo prišli prihodki in zato je potrebno temu sektorju pomagati sedaj in zato predlagamo sklepe, ki jih bom v nadaljevanju predstavila.

Hvala.