Hvala lepa, spoštovani predsednici.

Spoštovani kolegice in kolegi! Predstavniki zainteresirane javnosti, dobrodošli v Državnem zboru, prav tako predstavniki ministrstev! Da je današnja tema resnično pomembna, da je obširna, priča tudi to veliko število vseh, ki ste se nam danes pridružili, zato vam izrekam še toliko bolj posebno dobrodošlico.

Epidemija covid-19 je najbolj od vseh udarila ravno domove za starejše. Če lahko zaključimo, da je družba sicer izšla iz te epidemije vsaj za silo, tega ne moremo trditi za domove za starejše oziroma za prebivalke in prebivalce, oskrbovanke in oskrbovance domov za starejše. Domovi so bili največja žrtev te epidemije. Domovi, ki že v siceršnjih, da rečem, normalnih okoliščinah, dihajo na škrge v svoji kadrovski sliki, finančnem poslovanju, opremljenosti, infrastrukturi, so se v času epidemije znašli v še večjih težavah. In te ekstremne okoliščine so bedo tega področja še bolj plastično prikazale. Z namenom, da to problematiko osvetlimo v tistih najbolj kritičnih točkah, ki so tudi v medijih in širši javnosti v zadnjem času bile deležne največ pozornosti, smo v Poslanski skupini Levica predlagali sklic te seje. Na problematiko v domovih za starejše opozarjamo že zelo dolgo, že vsaj od začetka tega mandata, na problematiko, ki se tiče oskrbe, ki se tiče plačljivosti oskrbe, položaja starostnikov v domovih, na problematiko kadrovskega manka, slabše tehnične in infrastrukturne opremljenosti, zdaj pa v času epidemije opozorimo še na nekaj zelo specifičnih problemov, ki so prišli z njo. Zato smo s tem namenom predlagali sklic te seje, ki nosi naslov Nepotrebne smrti ter diskriminatorna in nezakonita obravnava starostnikov v domovih starejših občanov.

Slovenija se sooča z izjemno velikim deležem okužb in smrti zaradi bolezni covid-19 v domovih starejših občanov. Po podatkih, ki so dostopni na uradnih vladnih informacijskih kanalih, je bilo - opravičujem se za star datum, ampak številka ni tako zelo spremenjena - v ponedeljek, 18. maja 2020, skupaj tisoč 467 potrjenih okuženih, v domovih 458 potrjenih okuženih, od tega 312 stanovalcev in 137 zaposlenih; številka je v tem času, torej od tega redakcijskega datuma, do danes še zrasla. Ampak še bolj zaskrbljujoč podatek pa je podatek o smrtnih žrtvah med oskrbovankami in oskrbovanci v domovih za starejše. Statistika pravi, da je vključno do 20. maja 2020 od skupaj 106 umrlih - mislim, da je danes številka 109 - s covid-19 med stanovalci domov umrlo kar 86 ljudi, torej, približno 80 % vseh smrtnih žrtev v Sloveniji se je zgodilo s covid-19 v domovih starejših. Od tega pa - še en poveden podatek - le 10 stanovalcev, siceršnjih stanovalcev domov za starejše, je umrlo v bolnišnicah. Torej, to pomeni, da navkljub zatrjevanju pristojnih, da so v bolnišnico sprejeti vsi, ki bi jim bolnišnično zdravljenje lahko pomagalo, je bilo tega deležnih le ena desetina starostnikov. Velika večina, torej približno 87 % teh stanovalcev pa je umrlo v domovih, ne da bi jim bilo zagotovljeno tudi bolnišnično zdravljenje. To je že samo po sebi skrb vzbujajoč podatek. So pa potem v javnost preko zaposlenih v domovih v medije prišle tudi informacije, da je bilo na neprimeren in celo nezakonit način vnaprej odločeno, kdo od starostnikov bo bolnišnične oskrbe deležen in kdo ne. V Levici seveda vztrajamo pri stališču, da je bila odločitev pristojnih ministrstev, da se okuženih stanovalcev iz domov starejših občanov ne premešča v bolnišnice, napačna, da je bila škodljiva. Toliko bolj potem, ko se je izkazalo, da pa slovenski zdravstveni sistem vseeno ni bil preobremenjen, da je zmogel, da je imel zadostne kapacitete za sprejem okuženih iz domov za starejše. Torej, na eni strani govorimo o domovih za starejše, ki že v normalnih delovnih pogojih, v normalnih okoliščinah, da rečem po domače, dihajo na škrge, ki so že v normalnih okoliščinah prenatrpani - naj spomnim na podatek, da na posteljo v domu za starejše v tem trenutku čaka, mislim, da približno 11 tisoč ljudi -, ki so že v normalnih okoliščinah kadrovsko podhranjeni, infrastrukturno podhranjeni, v času epidemije toliko bolj, in postavljeni v neko situacijo, ko morajo opravljati ne svoje naloge socialnovarstvenega zavoda, ampak se morajo preobraziti v infekcijske klinike, kjer so bolniki prestavljeni na neke druge oddelke ali pa po nekih nadstropjih, zaščiteni s polivinilastimi folijami in tako naprej - parafraziram poročila s terena -, na drugi strani pa imamo zdravstveni sistem, ki je v tem delu obravnavanja okužb, infekcij, okužb in epidemije obremenjen zgolj, po poročanjih, približno 35 %, torej v eni tretjini.

Najostreje pa obsojamo to uvrščanje stanovalcev na te sezname. Vem, da so se v javnosti pojavila takšna in drugačna imena, seznam odpisanih in ne vem kaj vse, jaz bi se temu izogibal, ampak gre za te sezname, do katerih smo kritični in pri katerih gre za sprejemanje odločitev o paliativni oskrbi starostnikov, torej »na zalogo«, v navednicah, oziroma brez njihove vednosti, brez vednosti pacientov samih oziroma če okoliščine tega ne dopuščajo, njihovih svojcev. V Levici menimo, da je bilo ravnanje Vlade oziroma pristojnih ministrstev na tej točki neprimerno, ocenjujemo ga kot škodljivega, in mestoma tudi nezakonito. Domovi starejših občanov so, kar se tiče Vlade, bili puščeni na cedilu. Ta najbolj ranljiva skupina starostnikov in te že v normalnih okoliščinah ranljive institucije, za katere iz naslova politike v zadnjih 16 letih ni bilo posluha, so bile v teh najtežjih časih puščene na cedilu. Vlada Republike Slovenije in pristojna ministra zatorej morata prevzeti odgovornost. Nujno je treba na tej točki kadrovsko, finančno, infrastrukturno okrepiti domove za starejše, spremeniti način obravnave oskrbovank in oskrbovancev v domovih. In kar je morebiti še najbolj nujno, pripraviti načrt za morebitni drugi del oziroma drugi val epidemije, ki da, po poročanjih stroke, se kani zgoditi jeseni. Pripraviti načrt, ki bo v ospredje postavil en in edini cilj, to je zdravje in dobrobit starostnikov, oskrbovank in oskrbovancev v domovih za starejše, tistih torej, ki jih virus dejansko najbolj ogroža.

Dejstvo je, da glede na delež smrti v domovih za starejše Slovenije nikakor ni med bolj uspešnimi državami. Jaz vem, da je Vlada zelo entuziastična v prikazu svojih statistik o tem, na kakšen način in kako zelo uspešno je naslovila krizo in iz nje izšla, ampak marsikatera statistika pravi drugače; zdaj se ne bom dotikal brezposelnosti, učinkovitosti ukrepov za likvidnost podjetij pa državnih poroštev in tako naprej, čeprav so tudi to zelo povedne statistike. Zelo povedna statistika pa je tudi ta, o kateri danes govorimo - torej, sam vrh Evrope po umrljivosti starostnikov v domovih za starejše s covid-19. Vse to, še enkrat, v luči dejstva, da čeprav zdravstveni sistem nikoli, tudi v času največje špice epidemije ni bil preobremenjen, je sam poročal o zmogljivosti, o tretjinski zasedenosti. In ne glede na dejstvo, da je bolnišnično zdravljenje dejansko najbolj optimalen način za zdravljenje šibkejših skupin oziroma katerekoli tako rekoč skupine, ki se jih je dotaknila epidemija.

Vlada in pristojni ministrstvi, torej, dejstvo je, da sta storili napako. Grešiti je človeško / smeh/, ampak okuženih niso učinkovito ločili od zdravih in neokuženih prebivalcev doma, nasprotno, okužene so skupaj z zdravimi puščali v domovih, z drugimi zdravimi, za bolezen dovzetnimi starejšimi. Kar pa je, upamo si trditi in ugotavljamo, bil tisti ključ v povečanju smrtnosti med starostniki, oskrbovankami in oskrbovanci v domovih.

Kar se tiče teh seznamov, morebiti še informacija ali dve. Vsi se strinjamo, da poročila, kot prihajajo s terena, pravijo, da je šlo za sporno prakso. Da je šlo za sporno prakso z moralnega gledišča, čisto tehničnega, procesnega, sporno pa tudi s pravnega vidika, in sicer na treh naslovih. Odločitev ministra za zdravje Tomaža Gantarja z dne 17. 3. - bodimo pozorni na ta datum -, da se torej oskrbovancev, okuženih z virusom, ne bo sprejemalo v bolnišnice, ampak se jim bo zdravstveno oskrbo zagotavljalo neposredno v domovih starejših, je v nasprotju s samim konceptom popolne osamitve, kot jo za najbolj nalezljive bolezni določa Zakon o nalezljivih boleznih. Ta v svojem 18. členu določa (citiram), da »je popolna osamitev obvezna za bolnike s pljučno kugo, pljučnim vraničnim prisadom… » in tako naprej, »in z virusnimi mrzlicami,« ter da »način in trajanje osamitve določa Pravilnik o nalezljivih boleznih in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje.« Ta pa v svojem 12. členu pravi, da »se bolnike z nalezljivimi boleznimi, pri katerih je po zakonu obvezna popolna osamitev,« pozor, »osami v pooblaščenem zdravstvenem zavodu, v posebnem prostoru, z zagotovljeno visoko stopnjo varnosti za preprečitev širjenja povzročitelja,« torej, v tem primeru covid-19. Pri tem pa je treba pojasniti - zdaj pa vas spomnim na tisti datum, 17. 3., ki sem ga prej omenil, da je vlada Janeza Janše, 13. 3., torej, 4 dni pred tem, sprejela sklep o uporabi ukrepov, ki jih določa Zakon o nalezljivih boleznih pri epidemiji Covid-19 in ki predpisuje, da se pri epidemiji Covid-19, uporabljajo ukrepi, ki jih Zakon o nalezljivih boleznih določa za kugo ali virusno mrzlico, kar pomeni, da je za bolnike, ki so okuženi s tem novim koronavirusom, potrebna, citiram zakon: »Popolna osamitev v pooblaščenem zdravstvenem zavodu.«

To je prvo neskladje pri odločitvah o teh seznamih oziroma pri delovanju Vlade, se opravičujem. Prvo torej, pravno nesoglasje, da rečem. Druga stvar, Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, na področju zdravja pravi, je vsem zagotovljena ustavna pravica do enake obravnave oziroma enakosti pred zakonom, ne glede na njihove osebne okoliščine. Osebne okoliščine so lahko kakorkoli. Osebna okoliščina je lahko socialni položaj, spol, barva kože, tudi starost, tudi bolezensko stanje. In tretja, zakonsko sporna točka, pa je Zakon o pacientovih pravicah, kjer pridemo do seznamov. Zakon o pacientovih pravicah pa je popolnoma jasen, ko pravi, da je glede svojega zdravja oziroma poteka in načina zdravljenja, odločevalec bolnik. Ne minister, ne predsednik Vlade, ne, tudi zdravnik ali konzilij ne, ampak bolnik.

Zdaj, jaz vem, da tukaj posegamo v eno kopico enih strokovnih vprašanj tudi in se jo v Poslanski skupini Levica zavedamo, zavedamo se, da smo poslanci, da nismo zdravniki, treba pa je poudarit, da ni naša matrica, da gledamo pod prste zdravniški stroki. Vse, kar želimo, je najti odgovore na vprašanja, ki smo jih bili deležni v javnosti, v medijih, med oskrbovanci, med zainteresirano javnostjo, med zagovorniki oskrbovancev, med zaposlenimi, v domovih.

Iščemo odgovore na vprašanja, recimo, kako je mogoče, da je ena skupina ljudi lahko tako na hitro sestavila te sezname, brez vednosti pacientov, medtem, ko so bili ti pacienti mogoče, ne vem, dvoje vrat stran, in tako naprej. Dejstvo je, da je šlo za napačne politične odločitve. Jaz mislim, da si tukaj bomo, zlahka enotni, tako pri ne napotovanju na bolnišnično oskrbo, kot pri pisanju seznamov in iz tega naslova klic torej, po sprejemanju odgovornosti pristojnih ministrov.

Seveda pa, treba je gledat naprej in razumet dejstvo, da epidemija v tem prvem valu se umirja, domovi so odnesli najslabše, treba je pogledat torej, kaj se je dogajal tam za nazaj, treba je pa tudi videti, kaj bomo na tem področju naredil vnaprej, kako bo Vlada urgirala in zagotovila normalno življenje, normalno delo v domovih, na način, ki bo stanovalcem zagotovil, torej, najvišjo možno stopnjo varnosti, ter domove finančno, kadrovsko, infrastrukturno in na vseh ravneh, okrepil pripravil, učinkovit načrt, za primer torej drugega prihajajočega vala epidemije. Načrt, ki bo strokovno utemeljen, načrt, ki bo usklajen in v skladu z, kot rečeno, z dobrobitjo, predvsem dobrobitjo starejših.

Zato smo s tem namenom, s to dobro željo, po učinkovitem delu Vlade, smo tudi v Poslanski skupini Levica naslovili klic po tej seji, na kateri pa na koncu upam in verjamem, da bomo potrdili 13 predlaganih sklepov, v katerih zdaj zaključujem ta svoj uvodni del, ampak jih bom vseeno naštel, v katerem s prvim predlagamo, da odbora ugotavljata, da zelo visok delež smrtnih primerov zaradi COVID-19 med stanovalci domov starejših občanov ter izredno nizko število oskrbovancev in oskrbovank domov, ki so umrli v bolnišnicah, dejansko pomeni, da Slovenija ni učinkovito zaščitila prebivalcev domov starejših občanov in da morata pristojni ministrstvi spremeniti strategijo boja proti okužbi z novim koronavirusom v domovih starejših občanov ter postopke obravnave zdravih in okuženih prebivalcev teh domov. Torej v želji, da se scenarij ne ponovi. Odbora pozivata ministrstvo za zdravje, da v roku sedmih dni Državnemu zboru in javnosti predstavi natančno poročilo o vzpostavitvi in delu konzilijev, ki so prebivalce in prebivalke domov starejših razvrščali v skupine, pri tem naj natančno pojasni postopek po katerem so konzilij pregledovali stanje starostnikov ter metodo in kriterije na podlagi katerih so bile sprejete ocene glede bolnišnične oziroma paliativne oskrbe posameznega stanovalca. Tukaj je treba nujno poudarit, da položaj konzilijev razumemo, razumemo tudi pomembnost kakovostne paliativne oskrbe kot sestavnega dela medicinske, da rečem obravnave pacienta. Ampak način kako do procesnega način,a postopek, kako do točke paliative bolnik in zdravnik prideta, pa je torej po poročilih na tej točki vprašljiv. Zato klic, da se ti postopki razjasnijo in naprej pozivamo, da pri tem naj pristojno ministrstvo pojasni kako je zagotovilo, da se je v teh postopkih spoštovala volja osebe o poteku zdravljenja, katere se je odločalo ter kako se je zagotovilo, da so se v teh postopkih spoštovale pravice pacientov kot jih določa zakon, ki ureja pacientove pravice, torej paliativa vedno v soglasju z bolnikom. Odbor za zdravstvo in Odbor za delo pozivata ministrstvi naj se odločitve oziroma ocene glede upravičenosti bolnišničnega zdravljenja, ki so bile v domovih starejših občanov sprejete med epidemijo nemudoma prikličejo. Pristojni ministrstvi naj zagotovita, da bodo osebe na katere se te ocene navezujejo oziroma njihovi svojci o vsebini teh ocen nemudoma seznanjeni. Odbor za zdravstvo ter Odbor za delo pozivata Vlado naj nemudoma sproži vse postopke, ki so v njeni pristojnosti in nemudoma razišče ali so bile aktivnosti v domovih starejših občanov glede odločanja o poteku zdravljenja in oskrbo stanovalcev v času epidemije zakonite ter proti odgovornim osebam sproži vse potrebne postopke za ugotovitev njihove odškodninske in kazenske odgovornosti. Odbor za zdravstvo ter odbor za delo pozivata Vlado naj v največjem možnem obsegu zagotovi bolnišnično zdravljenje vsem bolnikom s COVID-19, tudi oskrbovancem v domovih starejših občanov in s tem v največji možni meri razbremeni posamezne socialno varstvene zavode, pri čemer je potrebno poudariti, da domovi za starejše, še enkrat, niso zdravstvene institucije, niso zdravstveni zavodi, nimajo tega znanja, te infrastrukture, te opreme, da kakovostno naslovijo te zdravstvene izzive, ki med epidemijo lahko pridejo. Osamitev oziroma preselitev okuženih v bolnišnice pa je ključnega pomena tudi zato, da se domove izolira od obolelih in da se v tej najšibkejši skupini ne omogoča nadaljnje širjenje okužb, torej dve stvari zdravljenje posameznika in zagotavljanje javnega zdravja znotraj tega okolja. Odbor za zdravstvo in Odbor za delo pozivata Vlado, da zagotovi sistematična testiranja za vse oskrbovance in zaposlene v domovih, kjer se je oziroma se bo pojavila okužba z novim koronavirusom tudi en ukrep na katerega smo že v začetku pomladi v Poslanski skupini Levica opozarjali s sklicem seje in s poslanskimi vprašanji. Odbor za zdravstvo in Odbor za delo pozivata Vlado naj zagotovi proračunska sredstva za financiranje z epidemijo povezanih višjih materialnih stroškov in izplačil kriznih dodatkov za vse zaposlene v domovih starejših občanov, ki so vključeni v javno mrežo. Odbor za zdravstvo in Odbor za delo pozivata Vlado naj zagotovi, da bodo vsi, ki so v času epidemije opravljali delo v domovih starejših občanov, prejeli najvišji možni krizni dodatek za delo v času epidemije. Ta naj bo izplačan tudi za nazaj. Odbor za zdravstvo in Odbor za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pozivata Ministrstvo za zdravje, da sledi sklepu Vlade z dne 31. januarja ter najkasneje do 30. junija sprejme predlog kadrovskih standardov in normativov na področju zdravstvene in babiške nege ter oskrbe.

Odbora pozivata Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za delo naj v roku 30 dni pripravita načrt povečanega zaposlovanja v domovih starejših občanov ter ga predstavita Državnemu zboru in javnosti. Bržkone eden ključnih ukrepov za izboljšanje situacije v domovih tako v normalnih okoliščinah kot v ekstremnih okoliščinah formata epidemija COVID-19. Če kaj domovi za starejše trpijo zaradi kadrovske podhranjenosti. In s tem sklepom in resnično upam, da ga bomo vsi poslanke in poslanci potrdili, Vlado oziroma pristojni ministrstvi pozivamo zelo konservativno ne k temu, da v 30-ih dneh zapolni ves kadrovski manko v domovih, ampak da v 30-ih dnevih izdela načrt, dobronamerno izdela načrt kako ta problem rešiti, koliko ljudi je potrebnih kje, na katerih delovnih mestih in kako seveda bo ta problem rešila.

Odbor za zdravstvo in Odbor za delo pozivata Vlado, Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za delo, da se o nadaljnjih ukrepih za zajezitev epidemije v domovih za starejše predhodno posvetuje z vsemi vključenimi deležniki predvsem z vodstvi teh zavodov in sindikatov zaposlenih po možnosti pa tudi stanovalci, česar v teh ekstremnih okoliščinah žal Vlada ni storila.

Odbor za zdravstvo in Odbor za delo pozivata Vlado in ministrstvi naj pripravijo enotno in strokovno utemeljeno strategijo za preprečevanje širjenja virusa v domovih za starejše in za delovanje domov starejših občanov ob morebitnem drugem valu epidemije. Strategija naj v največji možni meri predvideva izolacijo okuženih stanovalcev v bolnišnicah ter zagotavlja najvišjo možno raven socialne oskrbe tudi med pojavom okužbe v domu oziroma med epidemijo.

In zadnji 13. sklep. Odbor za zdravstvo in Odbor za delo pozivata Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za delo, da v roku 30-ih dni pripravita pregled stanja zdravstvene službe v domovih starejših občanov. Iz pregleda naj bo za posamezni dom starejših občanov razvidno koliko zdravnikov, diplomiranih medicinskih sester in drugega zdravstvenega osebja je na voljo na posameznega stanovalca, ter koliko delovnih ur tedensko oziroma dnevno je osebi v domu starejših občanov na voljo zdravnik. Torej gre za en statistični sklep, da rečem, ki bo služil kot orodje za opis dejanskega stanja in potem izvajanje ukrepov, ki bi kanili to zatečeno stanje v domovih za starejše, dejansko odpraviti.

Še enkrat. Situacija, v kateri so se znašli domovi za starejše, je kritična. Že v normalnih okoliščinah kot smo na dolgo in široko opozarjali v zadnjih dveh letih, v tej konkretni situaciji toliko bolj. Domovi za starejše so najbolj kruta žrtev te epidemije in politično napačno sprejetih odločitev trenutne Vlade. V imenu predlagatelja upam in se nadejam, da bo ta razprava osvetlila vse potrebno tako s strani poslancev, predstavnikov Vlade kot s strani zainteresirane javnosti, da bo odgovorila na ključna vprašanja zakaj je sploh do tega prišlo in kako se v prihodnosti morebitni ponoviti takšne drame socialne, zdravstvene in siceršnje drame lahko izognemo. Hvala lepa.