(Barbara Riman, Zveza slovenskih društev na Hrvaškem.) Zahvaljujem se za besedo. Spoštovani predsednik komisije, spoštovana ministrica, spoštovani navzoči, vse vas skupaj lepo pozdravljam. Na Hrvaškem, mi smo na določen način že pač navajeni na meje, saj meje obstajajo že in bodo verjetno še obstajale nekaj časa. Tudi obstajajo številni drugi izzivi, ko gre za slovenstvo na Hrvaškem, o katerih bi lahko govorila. Sem pa danes se odločila za štiri, ki se zame zdijo najpomembnejši. Prvo je delovanje slovenskih društev in svetov ter predstavnikov slovenske manjšine na Hrvaškem v času koronavirusa; drugo je pouk slovenskega jezika; tretje raziskovalna dejavnost in četrto parlamentarne volitve na Hrvaškem ter politična participacija slovenske manjšine na Hrvaškem. Glede delovanja slovenskih društev predsednikov in predstavnikov se je vpliv COVID predvsem čutil pri sami organizaciji slovenskih društev, saj so društva nehala normalno delovati 1. maja leta 2020. Vse aktivnosti, ki jih je bilo možno preložiti so bile prestavljene na kasnejši datum, kot je na primer 15-obletnica delovanja slovenskega društva v Lovranu. Slovenska društva na Hrvaškem so delovala v zmanjšanem obsegu, delala so tajništva, predsedniki so bili v rednem stiku s člani slovenskih društev, predsedniki in vodstvo vseh društev se zavedajo, da bodo verjetno od Republike Hrvaške dobili manjša sredstva finančna. Zdaj so to že napovedali kot recimo istrska županija, mesto Pulj. Savjet za nacionalne manjine v Republiki Hrvaški, ki tudi sofinancirajo delovanje slovenskih društev, predvsem kulturno delovanje so zaenkrat dovolili plačevanje samo režijskih stroškov in nobene druge pač aktivnosti. Tako da bo tudi verjetno s te strani prišlo do zmanjšanih sredstev. Društva so redno izdajala biltene, na Hrvaškem nimamo časopise, tednike, dnevnike, mesečnike, imamo tromesečnike, to so tisti bilteni. Dodatne težave je imelo in še vedno ima slovensko društvo v Zagrebu, saj je potres, ki je bil marca leta 2020 zelo močno poškodoval stavbo, kjer se nahaja slovensko društvo. Trenutna stavba ima rjavo oznako, kar pomeni, da je nevarna in se člani društva ne morejo zbirati oziroma zbirajo se v zelo majhnem številu. Z zmanjšanem finančnih sredstev se soočajo se tudi svet in predstavniki slovenske manjšine, to so na določen način politične organizacije na Hrvaškem in Hrvaška država je že napovedala, da bo 50 % zmanjšala njihovo financiranje, s tem pa posledično tudi bo manjša finančna podpora učenja slovenskega jezika, saj oni financirajo didaktični material, učne materiale, pa tudi plače učiteljic v nekaterih oblikah poučevanja slovenskega jezika. Glede učenja slovenskega jezika vse tri oblike učenja, torej tisto, kar podpira Republika Slovenija kot to, kar podpira Republika Hrvaška se je redno nadaljevalo, pouk se je izvajal na daljavo, čeprav so učiteljice omenjale, da ta oblika ni idealna za poučevanje. Učenje slovenskega jezika po modelu C, kar financira hrvaška država, pa se za nižje razrede od 1. do 4. razreda, kako so se ti učenci vrnili nazaj v osnovne šole, tudi vrnilo nazaj v učilnice. Pouk na daljavo trenutno poteka tudi na lektoratih, ki jih imamo na Hrvaškem, torej na Reki, Zagrebu in v Zadru. Tukaj sem zelo ponosna, da lahko podelim z vami pozitivno novico in to, da smo dosegli, da se v otroških vrtcih na Reki, to so trije vrtci, po več kot 11-ih letih ponovno izvaja javna anketa, ki preverja zainteresiranost staršev in otrok za odpiranje posebne vzgojno-izobraževalne skupine za pripadnike slovenske manjšine na Hrvaškem oziroma na Reki. Mi smo imeli določene težave z ravnateljico vrtca, zdaj so se spremenile, kadrovska sprememba je prišla in očitno je ravnateljica sedanja bolj odprta za idejo, da bi se pač ustanovil vrtec, ker Slovenci na Hrvaškem nimamo predšolsko vzgojo. Še ena zmaga majhna, ampak za mene osebno ogromna je to, da je obvestilo o tem tudi bilo v hrvaškem dnevniku na Reki, kar je uspeh, saj smo pripadniki slovenske manjšine kot tudi druge manjšine na Hrvaškem, v novicah pogosto omenjani, predvsem v negativnem kontekstu, predvsem pa v povezavi z odprtimi političnimi vprašanji. Glede raziskovalne dejavnosti, čeprav slovenska skupnost na Hrvaškem ni uspela ustanoviti lastnega znanstvenega inštituta, temveč imamo enoto Reka inštituta za narodnostna vprašanja iz Ljubljane. V tem trenutku raziskovalna dejavnost nemoteno teče, raziskovalne naloge smo preoblikovali tako da na inštitutu trenutno pripravljamo znanstveno študijo, ki bo zajela celotno obmejno območje v Sloveniji in sosednjih državah o vplivu COVID-a na življenje ob meji kot tudi na vpliv virusa na življenje slovenske skupnosti, študija naj bi bila gotova do konca leta 2020.

Četrta točka so parlamentarne volitve, ki so nas na določen način presenetile, saj zaradi COVID-a nismo imeli preveč prostora, da bi med seboj se pogovarjali pripadniki slovenske skupnosti, predvsem smo to preko telefona, saj pripadniki slovenske skupnosti na Hrvaškem smo izjemno stari in na določen način se ne znajdemo glede Skypa in Zoom-a. Volitve je hrvaška oblast odločila, da se razpiše predčasno, tako da bodo 5. 7. namesto jeseni. In žal, čeprav so bili napori in je znotraj skupnosti potekala razprava o kandidaturi, nismo našli kandidata, ki bi bil pripravljen kandidirati in potencialno predstavljati tudi pripadnike slovenske manjšine na Hrvaškem v hrvaškem parlamentu. Zadnja štiri leta nas je predstavljala pripadnica albanske skupnosti, s katero žal nismo imeli stika, čeprav so pobude s strani slovenske skupnosti na Hrvaškem obstajal in ni skrbela za interese in potrebe, ki smo jih manjšinci imeli. S tem bom končala. Zahvaljujem se za besedo in če bodo kakšna vprašanja dodatna lahko še kasneje prediskutiramo. Hvala.