Spoštovani predsednik, spoštovana ministrica, spoštovani članice in člani komisije, spoštovani državni sekretar. Sprva bi rad poudaril, da je to danes že poseben zgodovinski ne, ampak lep oseben dogodek, ki ga doživljamo, ker smo še pred tednom dni zaprosili pri avstrijskem veleposlaništvu za dovoljenje, da se lahko pripeljemo na sejo, ker se nam te seja že zdi zelo pomembna in v tem času smo le uspeli, da so se meje odprle. In moja naloga je, da se tudi v imenu prebivalcev južne Koroške, naših vseh državljanov, ki tam živijo ob meji zahvalim, da se Republika Slovenija v dogovarjanju s slovensko narodno skupnostjo na Koroškem tako jasno zavzemala za čimprejšnje odprtje meje med Republiko Avstrijo in Republiko Slovenijo. V prvi fazi, ko so nam zaprli čez noč mejni prehod Holmec smo ravno mi župani na dvojezičnem ozemlju doživljali res hudo situacijo, ker so bili naših občani brez nege. Ogromno vaših državljank in državljanov delajo pri nas, negujejo starejše občane po domovih in čez noč sem dobil tako rekoč sporočilo, mama nobenega nima več. In to je seveda tudi iz zgolj jezikovnega vidika, ker je s tem zagotovljena nega tudi in oskrba v slovenskem jeziku. To je čez noč propadlo, ko so tako na hitro zaprli Holmec in takrat smo dejansko v kontaktu z našo pristojno ministrico in se vam res iskreno zahvaljujem z vašim zunanjim ministrom in predsednikom Vlade uspeli, da je Avstrija delno spet odprla meje in s tem omogočila ne samo pretok tistih, ki jih naše družine potrebujejo, ampak tudi pretok tistih, ki pri nas delajo in ki ustvarjajo tako rekoč to gospodarsko vez med Republiko Avstrijo in Republiko Slovenijo, zato bi se res iskreno zahvalil in predvsem naši prebivalci so vam hvaležni, ker so začutili, da je Sloveniji to vprašanje bila res skrb in da ne gre samo za velepodjetja, ker v primeru tovarne male, ko so začeli potem delati se je meja takoj odprla za daljši čas, ampak ko se je šlo pač za majhna podjetja, za družine, za res prebivalce je pa bilo to odvisno od Republike Slovenije in od vseh obmejnih županov na vaši in na naši strani v okviru Geoparka, ki smo se za to prizadevali. Drugi sklop, da se je dokončno odprla meja pa nam zagotavlja končno tudi spet sodelovanje v okviru Geoparka, ki je vmes evropsko združenje teritorialnega sodelovanja, se pravi je prvo formalno sodelovanje med Republiko Avstrijo in Slovenijo, kjer živimo dvojezičnost samoumevno in to je najbolj pomembno tudi za mene. S tem seveda omogočamo spet nadaljevanje projektov, ki se enostavno niso mogli nadaljevati. Zavedamo pa se, da je finančna situacija, ne samo držav, dežel in tudi nas občin takšna, da smo prisiljeni tukaj v tem trenutku izvajati hude ukrepe, na primer, pri nas je tako, da občine nobenih prostovoljnih izdatkov ne dovoljujemo več, samo še to, kar je obvezno, za perzonal za to, kar je pač potrebno in seveda to tudi pomeni, da bo vrsto projektov, ki jih občine in dežela sofinancira morda propadlo, če za to ne bomo našli dodatna vira, ker tudi pri evropskih projektih je tako, da jih je potrebno sofinancirati. Tu bi si želel, da bomo seveda naprej tako uspešno in usklajeno sodelovali.

Drugo, kar bi pa rad povedal v tem času pandemije, smo obeležili tudi 65. obletnico podpisa državne pogodbe. Mi vsi vemo, da smo, ne samo koroški Slovenci, ampak vse avstrijske manjšine svoj delež prispevali sploh, da je ta pogodba bila podpisana, upor koroških Slovenk in Slovencev in seveda številne žrtve tudi moji družini, poboj pri Peršmanovi domačiji, od koder izhaja moj oče smo se spominjali v aprilu ob 75-obletnici in te žrtve in to bi tudi tukaj rad opozoril, niso bile zaman. Omogočale so podpis avstrijske državne pogodbe in s tem omogočale tudi pravice za nas koroške Slovenke in Slovence in bi že rad opozoril, da sem pričakoval, da bo ravno ob tej obletnici ne glede na pandemijo Avstrija in predvsem avstrijska oblast avstrijski parlament, da bodo letos končno sklenili po več kot 20-ih letih povišanje proračuna. In s tem omogočili vsaj izhajanje naših novic, našega časopisa, nič se ni dogajalo. Na žalost smo dobili iz parlamenta obvestilo, da enostavno letos tega povišanja ne bo, to pa za kulturna društva za organizacije pomeni seveda hudo, hudo situacijo, predvsem bi tukaj spomnil na Komensky šolo na Dunaju, kjer se tako rekoč druge avstrijske manjšine izobražujejo, ta šola je tik pred zaprtjem. Mi smo pa se zavzemali v zadnjem obdobju za to, da bi dodali še možnost tudi dvojezičnega slovenskega pouka na Dunaju tudi na javnih šolah in zdaj bodo še zaprli to, kar je tako rekoč na privatni, zasebni ravni omogočeno bilo v preteklosti zaradi tega, ker ni financ. Jaz to zaradi tega povem, da bo nujno potrebno, da vsaj v tem vprašanju Avstrija v tem spominskem letu v tem tako rekoč, pod narekovaji jubilejnem letu omogoča z dodatnim amandmajem povišanje financ in da se bomo zato vsi skupaj zavzemali. Odprtih vprašanj na državni ravni je veliko, tukaj sem vam itak posredoval katalog, ki smo ga tudi v sosvetu soglasno, vse organizacije in tudi vsi strankarski zastopniki sklenili, jaz mislim, pri nas je ali bomo tudi v tem vprašanju v prihodnje tako uspešni kot pa zdaj pri odpiranju mej. Nekaj sem se naučil dobra strategija in dogovarjanje ja najboljša pot do uspeha in do cilja in ni vedno najbolj pomembno, da si prvi v časopisu. Hvala lepa.