Se opravičujem. Hvala, predsednica.

Kar se tiče vprašanja gospoda Rajha v zvezi obletnico podpisa trianona. Kot veste meje evropskih držav in evropske etnične meje so se v stoletjih na tem delu sveta spreminjale. Recimo, tudi slovensko narodnostno ozemlje ni enako zunanjim mejam Republike Slovenije. Celo prva zgodovinska politična tvorba Slovencev je imela center zunaj meja današnje Slovenije. Po prvi svetovni vojni so se sklepale mirovne pogodbe in etnično načelo je bilo takrat glavno načelo, ki naj bi določal potem določitev tistih meja, v bistvu načelo samoodločbe narodov in pariška mirovna konferenca, v katero je bila podpisana trianonska pogodba, ki jo vi omenjate, je za slovenski narod, kot ste pravilno ugotovili, pomenila združitev Slovencev z matičnim narodom. To praznujemo kot državni praznik. Ravno prejšnje leto smo obeležili 100. Letnico tega dogodka.

Kot narod, ki je bil v preteklosti soočen s številnimi zgodovinskimi krivicami, na nek način razumemo, da poprava krivic nekoga v nekom drugem vzbudi občutek nastanka nove krivice. Razvoj kaže, da mirovne pogodbe po prvi svetovni vojni niso rešile vseh občutkov krivic, ki se v posameznih narodih čutijo. Zgodovinarji govorijo o takoimenovani tragediji srednje Evrope, katere rane so se celile zelo počasi oziroma se mestoma še celijo. Zato pri obravnavi teh zgodovinskih spominov ali pa zgodovinskih dejstev naših sosedov vsi potrebujemo, predvsem pa drug od drugega pričakujemo veliko mero strpnosti in razumevanja.

Zgodovinske pogodbe, zgodovinski zemljevidi, zgodovinski spomini ne morejo biti podlaga za kakovostne sodobne mednarodne odnose, predvsem pa ne smejo postavljati ovir za kakovostne in tesne odnose, zlasti ne med sosedi.

Prav sedanja korona kriza je pokazala kako pomembno je sodelovanje med narodi, kako pomembno je sodelovanje med srednjeevropskimi narodi in kako smo prizadeti kadar je treba zaradi višje sile meje zapirati.

Slovenija ne more in noče zapovedovati zgodovinskega spomina. Poskrbeti pa moramo, da naša spominjanja potekajo v duhu skupnih evropskih vrednot, dobrih sosednih odnosov in spoštovanja zgodovine drugih držav oziroma narodov.

Prej ste v vprašanju rekli kako je MZZ na to provokacijo reagiralo. Že večkrat sem poudaril, da MZZ na provokacije ne odreagira, ker so ravno namenjene temu, da se provocira. MZZ v tem primeru gradi predvsem na odnosih v duhu evropskega sodelovanja.

V okviru tega sem ob tem dogodku, to lahko povem, govoril tako z hrvaškim zunanjim ministrom kot z madžarskim zunanjim ministrom. Lahko pa rečem, da smo z Madžarsko v zadnjem tednu odprli še zadnji mejni prehod, ki je bil zaradi korona krize zaprt z betonskimi ovirami neprehoden za naše zamejske Slovence in je od sedaj naprej naša meja z Madžarsko popolnoma odprta in se veselim tvornega sodelovanja tudi v prihodnje.

Na vprašanje gospoda Prebila v zvezi z predsedovanjem. Nemško predsedstvo skupaj z Slovenijo in Portugalsko finalizira oziroma je sfinaliziralo program trija? predsedovanja. Drži kot ste izpostavili zaradi korona krize je bilo treba ta program prilagoditi. Najlepše to odseva že prvi odstavek, kjer se referira ravno na Covid-19. Pogajanja, ki so bila vodena pod prejšnjo vlado, smo v posameznih delih nadgradili, in sicer ravno iz izkušenj pandemije Covid-19. Kot veste je predsednik Vlade pisal nemški kanclerki in portugalskemu predsedniku v zvezi z razširitvijo teh prioritet, in sicer da se v te skupne prioritete ustavi ali pa doda posebna referenca na pripravo kriznega načrta v podobnih primerih pandemije ali pa mogoče napada z komunikacijskimi sredstvi. Na ta način smo želeli pokazati, da mora v prihodnje Evropska unija biti pripravljena na posamezne grožnje, ki lahko zamajajo ustroj delovanja Evropske unije, da se ne bo ponovilo to, kar se je ponovilo v času pandemije.

S kolegi, tako nemškim kot portugalskim, sem bil na vezi tudi v smeri, da se v program predsedovanja da referenca na potrebo po vrnitvi določenih proizvodnih struktur, ki so nujno potrebne za delovanje Evropske unije, za zagotavljanje varnosti in zdravstvene oskrbe. Da se doda posebna referenca na pomen varovanja zdravja. Drugače pa enako naprej spodbujamo digitalno in zeleno Evropsko unijo.

V okviru tega bo veliko možnosti tudi za promocijo v našo ustavo zapisane pravice do pitne vode. Tudi tu bomo morali veliko narediti na domačem prizorišču. Še enkrat v tem pogledu omenjam referenco, vsaj mojo na …. (nerazumljivo), kjer smo tudi tu v Državnem zboru sprejeli ustrezne sklepe za zaščito virov pitne vode. Verjamem, da bomo to uspešno znali predstaviti tudi v času slovenskega predsedovanja.

Kar se tiče košarice mest, kar je bilo posebej izpostavljeno, mislim, da okoli 150 dogodkov bo potekalo pod ministrski ravni v času slovenskega predsedstva, kjer bo možnost in priložnost za promocijo slovenske kulture, slovenske kulinarike, slovenske pokrajine. V tem pogledu zagotavljam, da bomo ta čas maksimalno dobro izkoristili za to promocijo.

Kar se tiče organizacijskih vidikov projekta predsedovanja. Na Ministrstvu za zunanje zadeve smo pripravili gradivo, ki naj bi šlo ta četrtek na sejo Vlade, ki v bistvu na nek način posodablja organizacijski potek ali videz ali pa sestavo projekta predsedovanja. In sicer gre v smeri uspešnega projekta iz leta 2008, torej več ali manj udejanja podobno strukturo, in sicer ožjo delovno skupino na priprave na predsedovanje, ki jo vodi predsednik Vlade in pa širšo delovno skupino za priprave predsedovanja, ki v bistvu na operativni ravni izvaja strateške sklepe, ki so sprejeti na ožji delovni skupini za predsedovanje. To pa bom vodil sam kot minister za zunanje zadeve. V pomoč obema skupinama se oblikuje tudi sekretariat za predsedovanje, kjer bo celotna ekipa pripravljala te dnevne načrte od podedovane agende do organizacije dogodkov, do organizacije prevajanj, interpretov in do priprave ostalih podlag za odločanje širše in ožje delovne skupine za predsedovanje. V okviru širše delovne skupine za predsedovanje pa bo še pet skupin. Skratka enako kot je bilo pred 12 leti in enako kot je bilo to že predvideno v prejšnjem organigramu organizacije predsedovanja.

Gospod Perič je spraševal v zvezi z prehodi mej. Kot veste, s tremi sosedami imamo že odprte meje. Avstrija je odprla meje tako kot smo nekako se dogovarjali, kar pa v medijih ni bilo predstavljeno tako. Namreč zato, ker so se ta pogajanja dogajala za zaprtimi vrati in tu minister za zunanje zadeve striktno vztraja pri tem, da dokler ni dogovorjeno med ustreznimi ravni v posameznih državah članicah delnih informacij ne sporočamo v javnost. Ne želimo tega postopka kakorkoli oteževati recimo z nekimi delnimi informacijami, ki se lahko kasneje ne izkažejo za resnične. Kot ste lahko ugotovili je v bistvu Avstrija z nami bistveno prej odprla meje kot za Hrvaško.

To lahko rečem, da je rezultat našega diplomatskega dela, ki se ga morda na prvi pogled ne vidi, je pa vseskozi aktiven in tudi sedaj je v odnosih z Italijo zelo tesna medsebojna diplomatska korespondenca in povezave. Lahko rečem, da je bil obisk italijanskega zunanjega ministra uspešen, da smo odprli nekaj zelo pomembnih tem. Verjamemo, da bomo tudi na teh temah dosegli pomemben napredek. Lahko še enkrat rečem, da sem zelo vesel, da naša etnična manjšina govori z enim jezikom, kar bistveno pripomore k učinkovitemu dialogu z italijansko stranjo. Imam tudi obljubo italijanskega zunanjega ministra izrečeno na novinarski konferenci, da se bo osebno zavzel za reševanje odprtih problemov, s katerimi se srečuje manjšina in verjamem, da tudi kar se tiče mejnega vprašanja v kratkem to ne bo več odgovor na vprašanja za zunanjega ministra na Odboru za zunanjo politiko.

Kar se tiče vprašanja poslanca Kepe v zvezi z prehodi delavcev iz Bosne in Hercegovine. Gre za posebno izjemo v uredbi, ki tovrstne prehode omogoča. Ravno zaradi tega, ker je tu širši interes za delovno silo. Tu mislim, da ne bi smelo biti večjih težav. Po zadnjih podatkih, ki jih objavlja Nacionalni inštitut za javno zdravje, se pa tudi zdravstvena slika v Bosni in Hercegovini bistveno izboljšuje in ko bo Nacionalni inštitut za javno zdravje dal zeleno luč za uvrstitev te države na seznam držav, s katerimi je omogočen prost prehod meje, bo ta prost prehod omogočen tudi za vse državljane Bosne in Hercegovine. Še enkrat pa opozarjam, da smo zelo previdni v zvezi s tem in da uredba, ki omogoča prost prehod oziroma ki določa režime prehoda meje za posamezne države omogoča tudi korak nazaj. Zaradi ponovnega izbruha v Republiki Severni Makedoniji smo bili prisiljeni narediti korak nazaj in to kar velik korak, tako da sedaj tudi Slovenci, ki prihajajo iz Republike Severne Makedonije so dolžni v Sloveniji iti v karanteno. To govorim predvsem zato, ker še vedno ohranjamo po uredbi dvostopni postopek in mnenje Nacionalnega inštituta za javno zdravje je v bistvu podlaga za odločitev potem politične ravni, ne glede na to kaj bi si politična raven želela. Najprej zdravje državljank in državljanov Republike Slovenije, potem pa politična odločitev glede sprostitve mejnih režimov.

Kar se tiče odločitve prve dame, pa mislim, da ste, gospod Kepa, vi lokacijsko bližje glede na to iz kje prihaja njena družina. Sugeriram, da se tukaj vključi tudi parlamentarna demokracija in bližjim sugerira, da odprtost za to je. Lahko samo povem, da sem osebno pisal gospe za njen rojstni dan – aprila – in v tem duhu verjamem, da ko bo prvi obisk v Washingtonu, bomo lahko tudi uradno povabili prvo damo na obisk v Slovenijo.

Toliko, predsednica.