Hvala za to priložnost vsakoletno za predstavitev oziroma možnost, ki jo imamo, da se Državni zbor seznani z letnim poročilom Slovenske tiskovne agencije, tokrat za poslovno leto 2019.

Že predsednik nadzornega sveta je povedal, da je to eden izmed dokumentov, ki ga nadzorni svet sprejema dvostopenjsko, tako kot tudi poslovni načrt za vsakoletno poslovanje, dovolite pa mi, da na začetku poudarim to, da je Slovenska tiskovna agencija s svojim poslanstvom opravljanja javne službe medij, ki ima edinstven položaj na domačem medijskem trgu, pa tudi v širšem merilu in da se lahko enakovredno primerja z drugimi tiskovnimi agencijami s podobnim statusom v svetu. To govorijo izkušnje našega sodelovanja z vrsto tiskovnih agencij znotraj evropskega združenja tiskovnih agencij EANA, za uvod pa samo še kratek skok v preteklost, kajti smo na pragu dveh okroglih obletnic, povezanih s STA in to se mi zdi vredno še posebej izpostaviti, ne samo simbolno, ampak tudi zaradi poslanstva, ki ga je STA opravila v minulih desetletjih in sem prepričan, da bo zmogla to početi tudi v prihodnje.

Ta mesec smo vstopili namreč v 30. leto delovanja Slovenske tiskovne agencije, saj je bila kot Nacionalna tiskovna agencija vpisana v sodni register 3. junija, medtem ko je bila prva vest Slovenske tiskovne agencije objavljena 20. junija enaindevetdesetega leta, torej v letu osamosvojitve. Pa še ena okrogla obletnica, vstopamo namreč tudi v 10. leto, odkar je bil v tem Državnem zboru sprejet Zakon o Slovenski tiskovni agenciji, ki je nacionalni agenciji zagotovil zakonsko podstat. Do leta 2011 je namreč delovala na podlagi vladnega akta o ustanovitvi, parlament je pa s sprejetjem zakona takrat uredil 3 ključna področja, kar je bilo zapisano tudi v obrazložitvi takrat vloženega zakona, 3 ključna področja za STA kot javno medijsko hišo. Z zakonom je namreč zagotovljena avtonomija novinarskemu kolektivu na podlagi načel neodvisnosti in nepristranskosti, v zakonu je recimo izrecno zapisano, da ne sme biti pod nobenim pogojem pod vplivom in pogledom iz strani, ki bi lahko tako ali drugače vplivali na točnost, objektivnost ali verodostojnost agencijskih vsebin in da dejansko ali pravno STA ne sme postati odvisna od katerekoli ideološke politične in ekonomske skupine. Drugo področje ali pa vprašanje, ki je bilo urejeno s skoraj že 10 let starim zakonom o STA, je sistem upravljanja in nadzora spet STA kot javne medijske hiše, organizirane kot družbe z omejeno odgovornostjo v stoprocentni lasti države, kajti poslovanje z uvedbo tega zakona nadzira nadzorni svet, ki ga z večino vseh poslancev imenuje parlament. In še tretje področje, sistem financiranja STA, kajti z zakonom je bila STA po vzoru uglednih tujih agencij dodeljeno, je bilo dodeljeno opravljanje javne službe, javna služba je zelo precizno opredeljena v zakonu o STA in zakon narekuje ustanovitelju tudi obveznost financiranja s precej ohlapno dikcijo, ampak vendarle piše o tem, da je treba zagotoviti primerna sredstva za opravljanje javne službe. Ob tem je pa STA dovoljeno tudi opravljanje tržnih dejavnosti, pri čemer je spet skozi eno zakonsko določilo STA naloženo, da z njenimi presežki pokriva morebitno izgubo na javnem delu. In tako je v minulih letih tudi bilo, STA je ob sredstvih za javno službo, ki jih je vsako leto dobivala in jih dobiva tudi letos v obliki nadomestila iz državnega proračuna, razvila več tržnih produktov, kot jih je bilo, še pred 10 leti, če hočete, ob uvedbi tega, uveljavitvi tega zakona, in s temi produkti je lahko, razen medijskega trga, nagovarjala tudi druge odjemalce naših vsebin v ne medijskem svetu. Gre za organizacijo dogodkov, sodelovanja na domačih in tujih razpisih za posamezne projekte, v manjšem delu oglaševalske prihodke. Gre za to, da smo pri snovanju strategije, hiša ima narejeno strategijo do leta 2022, prišli do spoznanja že pred 3 leti in več, že v prejšnjem strateškem dokumentu tudi, da samo z udejstvovanjem na medijskem trgu, ki je obnemogel, ne bomo mogli zagotoviti toliko sredstev, da bi lahko zagotavljali delovanje agencije v takšnem obsegu in s tako kakovostjo, kot nam to uspeva. Naša vizija je biti vodilni ponudnik kakovostnih medijskih storitev o dogajanju v Sloveniji za domače in tuje uporabnike, smo edina medijska hiša z dnevnim servisom vsebin v angleškem jeziku, kar je pomembno okno za vsebine, povezane s Slovenijo v svet. Opredeljeni so strateški cilji, ki smo jih spoštovali in to je popisano tudi v tem dokumentu, ki je pred vami, v letnem poročilu, kot so zagotavljanje kakovostnih medijskih vsebin, razvoj produktov, nadgradnjo tržnih aktivnosti, prožna in učinkovita organiziranost ter krepitev blagovne znamke STA. Omenil sem prej projekte, ki sodijo na polje digitalne preobrazbe agencije, ki je drug pomemben temelj vseh naših strateških ciljev in kot konkretne stvari, vam v zvezi s tem lahko omenim lani končani projekt Renoir znotraj evropskega programa za raziskave Obzorja 2020, ki je bil z našim partnerstvom razvito, je bilo razvito orodje za analizo širjenja informacij v spletnem prostoru. V letošnje leto je segal lani začet projekt podprt z Googlovim skladom za spodbujanje inovativnih medijskih projektov, preko katerega je razvito protitipno orodje za sledenje člankov. Sami z lastnim znanjem smo razvili robota za strojno podporo pri pisanju novic, kar je kot rečeno plod lastnega razvoja, ki ga že uporabljamo za pisanje dnevnih povzetkov trgovanja na ljubljanski borzi. Nadgrajujemo pa tudi za pisanje novic s področja statistike. Sodelujemo tudi na domačih razpisih, na razpisu Evropskega parlamenta za medije, na razpisu recimo Agencije Republike Slovenije za znanost, s projekti za promocijo znanosti in na drugih projektih, ki se pojavljajo preko razpisov. Prisegamo na agencijske standarde, kar je sploh norma v agencijskem poročanju, kot so ažurnost, nepristranskost in verodostojnost, mnenjska nevtralnost kot rečeno besedil, imamo pa veliko smole, ker avtorsko področje pač ni regulirano do te mere, da bi komu na prste stopili, ker so naši teksti, ki so taki, kot sem prej naštel, pri naših uporabnikih opremljeni s takimi ali drugačnimi naslovi, ki niso naši in to včasih povzroča hudo kri pri končnih uporabnikih. Še en podatek ali pa dva rast sledilcev STA-ja na različnih družbenih omrežjih, je lani kumulativno znašala 12 odstotkov, kar je lep rezultat. Tudi leto poprej je bila cifra dvomestna in še ena prekretnica iz minulega leta; prvič se je lani namreč zgodilo, da je več kot polovica obiskovalcev vsebine z naše spletne strani spremljala z mobilnih telefonov ali pa tablic, kar kaže na spremenjene odjemalske navade uporabnikov, ker samo za primerjavo; še leta 2014 je ta delež znašal 19 odstotkov teh, ki so spremljali naše vsebine preko teh novih pripomagal, zdaj je pa kot rečeno lani bil prvič večji kot polovico, od polovice. In še en podatek; naše neposredne spletne prenose, ki ste jih verjetno s tem sledili tudi v tem obdobju korone, razglašene epidemije, je v minulem letu spremljalo skoraj 2,4 milijone obiskovalcev. To kaže na to, da se je agencija pravi čas ovedla sprememb, ki so v medijskem prostoru. To so počele tudi naše, bom rekel sestrske tiskovne agencije po Evropi in to je neke vrste jamstvo za agencije, ki so se tega lotile, da so stale in obstale na trgu. Prej sem govoril – samo še beseda ali dve o financiranju javne službe. Za razliko od drugih medijev, če pustimo RTV ob strani, smo pa tako mi kot RTV javni servis. Dobivamo za opravljanje javne službe sredstva v obliki nadomestila za opravljanje javne službe preko letne pogodbe. Nenehno, ne samo letos, opozarjamo, da so pač premajhna. Zavedamo se, da živimo čas tudi po tem obdobju korone, ko bomo verjetno težko izposlovali s strani države več denarja, ampak vendarle podatek; vsa minula desetletja se je delež javnih sredstev v skupnih prihodkih gibal okrog polovice. Lani, glede na to, da govorimo za poslovno leto 2019 je bil 49,7 odstoten, v letu 2018 še odstotno točko nižji. Ampak glede na dejavnosti, ki jih gojimo, o katerih sem do zdaj govoril, smo s tržnimi dejavnostmi uspeli zagotoviti presežek in po nareku Zakona o STA s tem presežkom pokrili manko na javni dejavnosti. To nam je v vseh minulih letih uspevalo. Bojim pa se, da bo v obdobju, ki prihaja to težje, zaradi slabe kondicije medijev, ker ne glede na to, da se zavedamo, da dodatnih medijskih prihodkov na medijskem tržišču ne moremo ustvarjati, zaradi tega ker ni pogojev. Mediji tega ne bi prenesli za zviševanje cen, jih pač ne zvišujemo. Ampak ne glede na to okoliščino, je delež znotraj te polovice prihodkov, se pravi tržnih, ki jih ustvarimo s prodajo naših vsebin preko naročniških pogodb z mediji, še vedno več kot polovičen. Se pravi v globalu okrog četrtinski. O samih vsebinah, s katerimi smo se ukvarjali oziroma novinarski kolektiv naš, je vse zapisano v letnem poročilu in dovolite mi za konec samo še to, da rečem, da lahko – to je bila tudi ocena nadzornega sveta – poslovanje za minulo leto ocenimo kot uspešno. Končali smo ga z minimalnim dobičkom 10 tisočih evrov, ustvarjenih je bilo pa sicer 4,23 milijonov poslovnih prihodkov, kar je 4,3 odstotka več kot leto poprej. Z druge strani so bili odhodki za 4,6 odstotka večji. V samem poročilu, ki je pregledano s strani revizorja vsako leto, torej tudi za leto 2019 so navedeni tudi vsi drugi podatki posameznih skupinah stroškov in odhodkov. Če ima kdo kakršnokoli vprašanje, sva s predsednikom nadzornega sveta seveda na voljo. Drugače bi pa za sklepen del tega mojega nastopa samo še rekel to, da prenašam pričakovanje celotnega kolektiva STA kot nacionalne tiskovne agencije, da bo na takšna in drugačna ugibanja – vse je še na ravni ugibanj, okrog sprememb medijske zakonodaje – STA kot nacionalna tiskovna agencija tudi v prihodnje ohranila položaj samostojnega javnega servisa. Kakršnokoli takšno ali drugačno zlitje finančno ali organizacijsko s kako drugo novinarsko hišo, bi bilo po mojem poznavanju medijske krajine, pač nekaj vem o tem, škodljivo. Koristilo ne bi niti širši javnosti, niti državi kot edini lastnici. Gre konec koncev in to bo res sklepni del teh mojih uvodnih besed, glede na začetke STA-ja izpred tridesetih let za agencijo, ki je nedvomno eden od atributov naše državnosti, z neprecenljivo vlogo pri obveščanju tako domače, kot tuje javnosti.

Hvala.