Hvala, predsednik.

Najprej hvala, da zunanji politiki v Državnem zboru posvečate takšno pozornost. Mislim, da je prvič v zgodovini, da v samo dveh ali slabih treh mesecih že dvakrat sklicujete izredne seje na temo evropske oziroma zunanje politike. Vesel sem tudi, da se stranke, ki ste podpisnice te že druge zahteve za sklic izredne seje, znate poenotiti, ko ste v opoziciji, kajti ko ste bili na vladi, smo lahko volivci spremljali vse prej kot vašo enotnost. V tem delu manjka torej samo še tisti manjši del, ampak prav tako pomemben del, torej, da ravnate državotvorno in da ne poskušate spotikati slovenske diplomacije na vsakem koraku, ampak delujete skupaj z diplomacijo v dobro države.

V eni stvari se z gospodom Nemcem strinjam. Namreč, dejal je, da politična stabilnost vpliva na finančne trge, kar pomeni, če spotikate politično stabilnost, s tem neposredno vplivate na stroške zadolževanja Republike Slovenije v tujini. In to velja imeti v mislih, ko se odločate za takšno ali drugačno aktivnost.

Novo vodstvo Odbora za zunanjo politiko in Odbora za zadeve Evropske unije je zelo kvalitetno. Čestitam Državnemu zboru, da se je odločil za takšno vodstvo, in verjamem, da daje dobro osnovo za tvorno sodelovanje v prihodnje na zelo pomembnem področju zunanje politike in zadev Evropske unije, kar je še posebej pomembno v času priprav na predsedovanje Svetu Evropske unije. Glede na načrte, ki jih imamo na Ministrstvu za zunanje zadeve, pa se zdi, da bo še veliko takšnih izrednih sej, kar je v bistvu dobro, saj glede na relativno enoznačno in pristransko medijsko poročanje o aktivnosti Vlade to predstavlja edino resno možnost, da vsebinsko predstavimo ustreznost ravnanja Ministrstva za zunanje zadeve v posamezni zadevi, kakor tudi ustreznost ravnanja ostalih ministrstev in Vlade v posameznih zadevah.

Odziv velikega dela vplivnih struktur na spremni dopis zunanjega ministra komisarju za pravosodje, gospodu Reyndersu, je na nek način dokaz oddaljenosti cilja in pa količine dela, ki nas še loči od evropsko primerljive demokratične in na vladavini prava temelječe Slovenije. Hkrati je to zame tudi velika spodbuda, da s tem tempom nadaljujemo še naprej. In sicer, da resnica ne bo predmet delitve, da je odkrito govorjenje o nekaterih slabostih nekaj, kar ni prepovedano, in da razprava o stanju v pravosodju preneha biti tabu tema. Priznam, ne razumem, zakaj je za nekatere stranke v Sloveniji odprta razprava o stanju v pravosodju nekaj prepovedanega. Posamezniki, ki o tem razpravljajo ali želijo o tem razpravljati, pa so hitro označeni za škodljivce, zdraharje, celo heretike. Dragi moji, tisti časi, ko bi se teh tem morali izogibati ali pa ko bi morali imeti vsi enako mišljenje, so pač ali na srečo nepreklicno mimo. Upam, da bo današnja razprava mirna, strokovna in računam, da se boste posamezniki uspeli zadržati pred osebnimi žalitvami in diskretizacijami in ostati na nivoju argumentov ne pa tako kot se je dogajalo prejšnji teden pri sprejemanju tretjega protikorona paketa, ki bo med Slovenke in Slovence razdelilo še dodatnih mislim, da 1,3 milijarde evrov za lažjo prebroditev krize, ki je nastala s pandemijo COVID-19. Zaradi očitne namere posameznih vplivnih centrov, ki jih razprava o pravosodju zelo moti, obožujejo pa aktualni status Q, javnost nima verodostojne slike zakaj v tej zadevi, ki sta jo dva poslanca opozicije predstavila, sploh gre. Zato mi dovolite, da vsaj gledalcem današnje seje zadevo podrobneje predstavim. Gre za zadevo oziroma vprašanje vladavine prava. V skladu z 2. členom pogodbe o Evropski uniji. Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic. To so temelji naše družbe zaradi tega smo se tudi pridružili oziroma tako želeli priključiti Evropski uniji. Pravna država je v 2. člen pogodbe o Evropski uniji določena kot ena od temeljnih vrednot Unije, ki je skupna vsem državam in pomembno delovanje v skladu s tem je odgovornost držav članic in Evropske unije. Letni dialog o vladavini prava poteka od leta 2015 na Svetu za splošne zadeve, Svet za splošne zadeve spada pod okrilje Ministrstva za zunanje zadeve, in sicer v sklopu tematskih razprav. V teh razpravah so se pokazale pomanjkljivosti, recimo oktobra 2019 je potekala revizija sklepov o letnem dialogu s ciljem večje ambicioznosti v teh razpravah, a sklepi na koncu niso bili sprejeti na ravni Evropske unije. Ravno zaradi tega se je pojavila ideja o tako imenovanem pir rewiev mehanizem, gre za mehanizem medsebojnega prostovoljnega pregleda vladavine prava po državah članicah in za prvotni predlog dveh držav članic, in sicer Belgije in Nemčije o medvladnem mehanizmu, ki pa so jo podprle vse države članice med drugim tudi Republika Slovenija. To pa zaradi nefunkcionalnega postopka po 7. členu pogodbe o Evropski uniji in je na to evropska komisija podala pobudo o celovitem mehanizmu. Skratka, evropska komisija je prevzela pobudo držav članic in na podlagi tega začela tovrstni poglobljeni pregled. Evropska komisija je aprila 2019 v osnutku sporočila o krepitvi vladavine prava v Uniji dala pobudo o celovitem mehanizmu za spremljanje vladavine prava v vseh državah članicah. V političnih smernicah novembra 2019 pa je nova evropska komisija, to je Wanderlinova med prednostmi nalogami izpostavila mehanizem za pregled stanja v vseh državah članicah, in sicer na osnovi objektivnega poročanja evropske komisije in evropski komisiji. Prvo letno poročilo o vladavini prava pa je označila kot eno ključnih iniciativ delvonega programa evropske komisije za leto 2020. Zakaj to izpostavljam? Da povem kakšen pomen evropska komisija vladavini prava posveča. Novi mehanizem bo preventivno orodje in bo prispevalo k poglabljanju dialoga med državami članicami in institucijami Evropske unije ter poudarjalo skupno zavedanje o pomenu vladavine prava. Februarja 2020 je evropska komisija posredovala državam članicam predlog metodologije za pripravo, in sicer prvo letno poročilo v vladavini prava se bo osredotočalo na štiri stebre, in sicer prvo pravosodni sistem, drugo nacionalni okvir za boj proti korupciji, tretje pluralizem in mediji in četrto drugo institucionalne zadeve ter ravnovesje vej oblasti. Metodologija, glavni vir ter pristop bo enak za vse države članice, primerljive informacije pa bodo zagotavljale, da bodo uporabljeni relevantni viri, temelječi na odprtem dialogu z državami članicami. Prispevki držav članic so mišljeni v pisnih ugovorih in tudi v pogovorih s posameznimi deležniki ravno tem času, v teh dneh Evropska komisija začenja dialog s slovenskimi deležniki. 15. 4. 2020 je Evropski komisar Reynders v pismu pristojnim ministrom, v tem primeru meni, poslal obvestilo o napredku pri vzpostavljanju tega mehanizma in dodal nekaj informacij ter govoril o tem kako COVID-19 vpliva na spremenjen potek tovrstne razprave. V tem pismu je med drugim izpostavil, da gre za preventivno orodje za katerega velja skupni interes, za katerega imamo vsi velik interes, povedal je, da bodo temu sledili obiski držav, da bomo bilateralno izmenjavali svoja stališča in da bodo potekale konzultacije, hkrati pozval k čim večji vključenosti držav članic, ker je to ključno za kvaliteto in poštenost tega dialoga in za odprt in transparenten dialog z državami članicami. Slovenija je svoj prispevek za letno poročilo posredovala 5. 5. 2020, pripravo medresorsko usklajenega dokumenta je koordiniral Ministrstvo za zunanje zadeve. Ministrstvo za zunanje zadeve je skupaj z vsemi deležniki skrbelo, da je bil ta dokument pravočasno pripravljen in posredovan evropski komisiji skupaj, kot sem rekel, spremnim dopisom. Končno poročilo bo pripravljeno septembra, obravnavano bo oktobra ali novembra v okviru letnega dialoga o vladavini prava na Svetu za splošne zadeve in prvič pod nemškim predsedstvom, naslednje čez leto dni / nerazumljivo/ pa pod slovenskim predsedstvom enako drugi pregled stanja v pravosodju. Prej je bilo že omenjeno, da je poročilo dolgo 36 strani, gre za tehnični dokument, v glavnem popis zakonodaje iz pravosodnega področja vseh resorjev, ki so bili k temu pozvani. Še enkrat naj povem, da Ministrstvo za zunanje zadeve ni posegalo v ta dokument. Torej, ali veste o čem se mi danes pogovarjamo? Danes se pogovarjamo o mojem spremnem dopisu, približno toliko dolg spremni dopis ministra, torej vihar v državi zaradi ene strani zapisa spremnega dopisa 36-stranskega poročila. Pa poglejmo kaj je v tem mojem dopisu komisarju Reyndersu, ki je, kot sem rekel, v svojem pismu apeliral na odkrito in pošteno razpravo med državami članicami evropske komisije pri pripravi letnega poročila o stanju pravosodja takšnega, da so opozicija in mediji govorili o nedopustnih pritiskih na sodno vejo oblasti, o blatenju Slovenije v tujini, o zavajanju o stanju v pravosodju, celo o laganju. Da so na podlagi tega javna pisma pošiljali, poudarek javna, pisma pošiljali evropski poslanci LMŠ, da je osebno javno pismo Evropski komisiji poslal celo predsednik Vrhovnega sodišča, da so me kazensko ovadili in da je Levi del opozicije združno v zahtevi za sklic izredne seje zapisal, zdaj bom šel pa malo po zapisih po tem gradivu, ki je predlagano za to sejo, da gre za neprimerni dopis, da je minister Logar postregel s popolnoma nesprejemljivim odzivom, da je spremno pismo popolnoma neustrezna popotnica poročilu, citiram, berem iz tega poročila, si ne izmišljujem, »da se je minister na več mestih dotaknil delovanja pravosodja v izjemno ponižujočem in obsajajočem tonu, da vidimo ne samo kot napad na kakovost in učinkovitost slovenskega pravosodnega sistema in grob poseg v neodvisnost sodne veje oblasti, temveč tudi kot izdajalsko obnašanje slovenske vlade do lastnega naroda,« naprej, »neutemeljeno in neprimerno je diskreditiral sodni sistem ter posegel v videz nepristranskosti in neodvisnosti sodstva, dopis s katerim skuša minister za zunanje zadeve dr. Logar zamajati verodostojnost sodstva, pomeni neposreden napad na neodvisno vejo oblasti. V tem pismu se minister na nedopusten način loteva obračunavanja s sodno vejo oblasti, ustvarja nedopusten pritisk na tožilce in sodnike tudi z namenom podreditve političnim interesom, politično motivirano delovanje ministra za zunanje dr. Anžeta Logarja v katerem spodkopava vladavino pravo, blati ugled Republike Slovenije v evropskem in širšem mednarodnem prostoru ter posega v neodvisnost in nepristranskost sodne veje oblasti.« Vauuu! V bistvu mi laskate, ampak z vidika tega kakšno težo mi pripisujete. Vse to, kar sem sedaj prebral, z enim samim dobro stran dolgim sprejemnim pismom. Če imam tako moč in vpliv, potem vas prosim združena leva opozicija, bodite konstruktivni in mi predlagajte kaj naj napišem v novem pismu, da bom z enim pismom vse spravil v red. Če lahko torej z enim pismom vse uničim, po analogiji tega torej, si želim vaši sugestij, da z enim pismom tudi vse spravim v red. kajti, tega si jaz iskreno želim. Iskreno si želim delujoč sodni sistem, državo, ki temelji na vladavini prava, enaka uprava za vse, enaka pravna država za vse, da so tisti, ki kršijo to pravočasno in ustrezno sankcionirani.

Ena opazka na to gradivo, moram reči, da teh deset strani preveva neka zagrenjenost in predvsem dramatično moraliziranje o vplivu tega pisma, ampak tisti, ki ste pozorno prebrali to zahtevo za sklic, nikjer, nikjer pa ne zanikate tistega kar piše v spremnem dopisu. In preden preberem to famozno pismo še nekaj komentarjev na tudi nekaj evidentnih laži, ki so v tem spremnem oziroma v tej zahtevi za sklic te seje.

Najprej ta prva, da moj spremni dopis ni v skladu z zunanjepolitičnimi usmeritvami, to sta tudi predgovornika izpostavila. Sedaj najprej, ta vlada je nastala na podlagi tega, da se je uspela uskladiti za koalicijsko pogodbo, za tiste temeljne cilje, ki se zdijo potrebni doseči v naslednjih dveh letih in pol do konca rednega mandata. S tem so se strinjale vse koalicijske stranke, ker so smatrale, da je to pomembno. In morda za razliko od kakšnih drugih koalicij ta koalicija zapisana v koalicijski pogodbi namerava v največji meri uresničiti in to šteje kot resno zavezo volivkam in volivcem. Koalicijska pogodba ima v uvodu temeljne cilje. Med temeljnimi cilji v uvodu piše: »Koalicija bo delovala za blaginjo Slovenije. V tej pogodbi zato opredeljuje podrobneje ukrepe s katerimi bo zagotovila,« in prva alineja od temeljnih ciljev je »pravično in učinkovito delovanje pravne države in pravno varnost.« In ministrica za pravosodje se trudi z vsemi svojimi močmi in celotnim aparatom, da doseže to na pravnem področju in vsak drugi minister se trudi po najboljših močeh v skladu s pooblastili, ki jih ima, da to prvo alinejo iz koalicijske pogodbe uresničuje. Kot sem prej povedal, poglobljeni pregled vladavine prava po državah članicah se opredeljuje in sprejema na svetu za splošne zadeve, ki je pod ministrstvom za zunanje zadeve in zato je normalno, da se Ministrstvo za zunanje zadeve s tem ukvarja. Rečeno je bilo, da je ta spremni dopis v nasprotju s strategijo o zunanji politiki. Še ena laž. Diplomacija ima strategijo ravno zato, sprejeli ste jo v času vlade Mira Cerarja v kateri je bila v vladi, če se ne motim tudi socialdemokracija, gospod Nemec, in v tej strategiji piše, bom citiral, »Diplomacija je kot sredstvo zunanje politike ključni državotvorni instrument za uveljavljanje nacionalnega interesa, pri tem je lahko uspešna, če jo podpira robusten finančni in gospodarski položaj države, politična stabilnost vladavina prava.« To piše v strategiji. Naprej, »Slovenski nacionalni interes v strateškem interesu Republike Slovenije sta varnost in stabilnost v svetu, zlasti v Evropi, urejeni dvostranski odnosi, multilateralni sistem na čelu z OZN, močna EU globalna strateška vloga Nata, zagovarjanje trajnostnega razvoja, varnost pred grožnjami ekstremizma, terorizma in organiziranega kriminala, močna civilna družba in učinkovita pravna država.«, v strategiji. In naprej, »Zato se Republika Slovenija zavzema za krepitev vladavine prava na nacionalni in mednarodni ravni kot enega izmed temeljev svoje zunanje politike.« Ta stavek je zapisan praktično v vseh gradivih, ki jih Ministrstvo za zunanje zadeve pri zunanjepolitičnih ciljih predlaga, pripravi in tudi pošlje v Državni zbor in vladavina prava je eden od temeljnih strateških ciljev zunanje politike. Bistvo je strategije. »Vrednote in interesi so v sodobni zunanji politiki neločljivo prepleteni. Vladavina prava je torej hkrati naš interes in hkrati naša vrednota. Neaktivnost v tej smeri je torej v nasprotju z današnjimi vrednostnimi postavkami, z našim vrednostnim sistemom in nacionalnim interesom.« Nekateri bi torej o vprašanjih povezanih z vladavino prava molčali, ker jim, ne vem, ali vam, je status quo ustrezen, jaz pa ne bom, ker imam v prvem planu ljudi, njim pa po Ustavi pripada enaka pravna država za vse. Tako sem ravnal kot poslanec Državnega zbora, tako ravnam kot minister za zunanje zadeve v Vladi Republike Slovenije.

Naprej navedba, »neutemeljeno in neprimerno je diskreditirati slovenski sodni sistem ter posegel v videz nepristranosti«. Oprostite, ampak jaz ne morem poseči v videz nepristranosti sodstva. Ne morem. Tako kot, gospod Nemec, ne morem poseči v vaš videz ali pa vaš videz gospod Tašnar Vatovec, v videz posameznika ali sodstva lahko poseže samo tisti, ki je, torej v tem primeru samo sodstvo samo. Zato se imenuje videz nepristranosti sodstva. Nihče drug.

Naprej, namigovanje o arbitrarnosti sodišč ter izpostavljanje oziroma delitev oseb, ki so v sodnih postopkih na naše ali vaše opozicijske ali koalicijske ustvarja nedopusten pritisk na tožilce in sodnike ter z namenom podreditve političnim interesom. Poglejte, prej sem govoril o eni pravni državi za vse. Enako menim, da je treba upoštevati enake vatle za vse. Pravite, namigovaje na arbitrarnost sodišč in na delitev na naše in vaše. Oprostite, jaz se nikoli nisem opredelil v sodstvu v tej ali oni smeri, naši in vaši. Spomnim pa se, gospod Nemec, da je vodja vaše poslanske skupine enkrat dejal, da je Ustavno sodišče takšno kot stolp v Pisi, nagnjeno na desno. To pa je vrednostno ocenjevanje. Ali pa naprej, tukaj imam prej ko so bili omenjeni zapisi v socialnem omrežju, zapise iz socialnega omrežja gospoda Nemca, pa ju bom citiral: »Slovensko sodstvo ne zamudi priložnosti, da nam dokaže, da je najšibkejši člen v verigi razvoja družbe.« Naprej »Patrija je pa itak sramota. Sramotno za sodstvo, o tem ne govorim več.« To so vaši tviti, gospod Nemec. Ali pa naprej »Gledam Svet na Kanalu A na temo UKC. Povsem jazno, piše jazno je, da v naši družbi niso bili problem le politiki in gospodarstvo, sodstvo in zdravstvo sta nad tem.« Zdaj pa se jaz sprašujem kaj se je pa zgodilo v zadnjih treh mesecih, da to prej ni bil nedopusten poseg v sodstvo, delitev sodstva na naše in vaše, zdaj po treh mesecih pa to je. Ne vem. Edina sprememba, ki se je zgodila je, da se je zamenjala oblast, samo to. Da tisti, ki so bili prej v opoziciji, so na Vladi, tisti, ki so bili pa prej na Vladi, so pa v opoziciji. Samo to, samo to. In naprej, spomnite se samo zadnjega dogodka v zvezi z eno od sodb Vrhovnega sodišča, primer Pašek Šetinc. Pa pojdimo spet po tvitosferi, ki je tako pomembna. Levi del tvitosfere »Preberi si zadnjo odmevno sodbo Vrhovnega sodišča Pašek Šetinc - Janša, pa boš videl kdaj je bilo konec pravne države.« A se kdo spomni, da tisti, ki danes zahtevajo sklic izredne seje odbora, se javno oglasili na to? Jaz se ne spomnim. Ali naprej; predstavnica SD-ja, pa jo ne bom imenoval »Sodbo vrhovnega sodišča se bere kot butalski spis.« Jaz ne vem kako se predsednik Vrhovnega sodišča počuti ob tem, ampak jaz verjamem, da se ne more dobro počutiti ob tem. Pa naprej, Mitja Stepišnik »Društvo novinarjev zgroženo nad odločitvijo Vrhovnega sodišča. Sodba ima zastraševalni učinek za novinarje.« Četrta veja oblasti se je opredelila do sodne veje oblasti. Se lahko, lahko, ampak naprej »Jaz«, še ena od te tvitosfere, »Jaz pa štekam to Logarjevo negodovanje čez sodstvo v Sloveniji. Zadnja sodba Vrhovnega sodišča v primeru Janez Janša je res en masten pljunek v obraz pravici.« Ali pa recimo profesorica na FDV-ju, Barbara Rajgelj »Ko pomislim na družbeno in politično vlogo vrhovnega sodnika Jana Zobca, se lahko le strinjam z Logarjevo ugotovitvijo, da slovensko sodstvo ne daje videza nepristranosti in bi se moralo nekoliko samokritično zamisliti.« Zdaj se pa odločite, zdaj se pa odločite a veljajo enaka merila za vse ali pa ena pravila – beri nam je vse dovoljeno za nas, za vse druge pa – prej sem slišal konkretneje bo treba poseči v ravnanje posameznikov v tej Vladi. Ali pa nekateri se morajo pa paziti kaj govorijo. Vedno sem zagovarjal in vedno bom zagovarjal enaka pravna država za vse in isti vatli za vse. Zdaj pa gremo k tem famoznemu spremnemu dopisu. Ker verjamem, da ga marsikdo ni prebral, vsak je pa slišal samo razlago tega groznega dopisa, ki ustvarja nedopusten pritisk na tožilce in sodnike z namenom podreditve političnim interesom in tako naprej. Pa bom prebral »Spoštovani komisar, zahvaljujem se vam za pismo o pripravi prvega letnega poročila Evropske komisije o stanju pravne države. Pošiljam vam prispevek, ki so ga skupaj pripravila vsa pristojna ministrstva in druge zadevne demokratične institucije v Sloveniji.« Kaj je tukaj nespoštljivega? Kaj v tem odstavku blatim? Mislim, da nič. Naprej »V dokumentu Slovenije je prikazan normativni okvir, ki se nanaša na štiri stebre poročila o stanju pravne države, na katere se osredotočate. V zvezi s tem ne dvomim, da ima Slovenija dober institucionalni in pravni okvir. Tako ne bi bilo težko pripraviti normativnega dela poročila.« Kaj pa tu? Kje tukaj pritiskam na sodstvo? Naprej »izziv pa bo kako objektivno oceniti kaj se dejansko dogaja v okviru danega nabora pravil institucij ter zunaj njega. Tega verjetno ni mogoče narediti samo s sklicevanjem na mnenje nekaterih domačih ali mednarodnih institucij. Potrebno bo bolj poglobljeno razumevanje strukturnih značilnosti države, njene pravne, gospodarske, družbene in politične kulture, kot tudi njene demokratične dediščine. Iskreno upam, da bo komisija kos temu velikemu izzivu in bodo njena prizadevanja uspešna. V drugi polovici naslednjega leta bo Slovenija predsedovala Svetu Evropske unije in resnično upam, da bo poročanje tlakovalo pot k celovitemu verodostojnemu mehanizmu Evropske unije za spremljanje stanja pravne države.« Spet, ali lahko v temu odstavku karkoli očitate? Naprej, a lahko, zdaj mene moti, če se pogovarjajo.