Govor

Najlepša hvala predsednik, lep pozdrav vsem.

Zdaj kot rečeno, v opoziciji smo zahtevali sklic nujne seje dveh odborov, Odbora za zunanjo politiko in Odbora za zadeve Evropske unije, po tem, ko je v javnost prišla vest, novica, da je poročilo o stanju vladavine prava v Republiki Sloveniji zunanji minister dr. Logar Evropski komisiji poslal z nekakšnim spremnim dopisom oziroma bom rekel bolj nekakšnim komentarjem na vsebino tega letnega poročilo. Zdaj gotovo je vladavina prava ena od ključnih, ena od glavnih točk, s katero se tudi nova Evropska komisija ukvarja in mislim, da upravičeno. Lahko z gotovostjo trdimo, da je vladavina prava nekaj, kar je pod močnim pritiskom, pod močnim vprašajem, predvsem zaradi delovanja nekaterih držav članic, ki spadajo v tako imenovano višegrajsko skupino. Tu imam seveda v mislih predvsem sistematične kršitve, ki se dogajajo na tem področju na Madžarskem in Poljskem. Zdaj zakaj je ta dopis, ki je pricurljal v medije ta uradni dopis z glavo Ministrstva za zunanje zadeve, oziroma ministra samega, predmet te seje, te zahteve za sklic. Različna ministrstva so pripravila oziroma pripravljala to letno poročilo, seveda pod vodstvom Ministrstva za pravosodje. Gre za 36 strani obsežno poročilo, ki zajema štiri ključne stebre vladavine prava, to so pravosodje, boj proti korupciji, institucionalne zadeve in medijski pluralizem. Se pravi gre za štiri področja, za katera lahko tudi zatrdimo, da se soočajo z neko, z nekimi težkimi časi tudi v Republiki Sloveniji, ampak govorim o zadnjih treh mesecih. Zdaj to strokovno poročilo je kot rečeno obsežno. Mislim, da tudi z nekaterimi svetlimi točkami in govori o tem, da se stanje na področju pravosodja predvsem v Sloveniji kljub določenim kritičnim točkam vseeno izboljšuje, zato je toliko bolj presenetljivo, da je zunanji minister to poročilo Evropski komisiji poslal z nekim popolnoma diametralnim spremnim dopisom. V tem dopisu minister Logar dobesedno napada oziroma skuša na vsak način dokazati, da je stanje slovenskega pravosodja, predvsem sodne veje oblasti, bom rekel relikt nekih preteklih časov, da je polno krivic in predvsem bom rekel politično motiviranih krivic. Se pravi ta dopis tako ali drugače v nekem podtonu skuša nakazovati na to, da je sodna veja oblasti pod vplivom neke že zdavnaj, neke že zdavnaj izginule institucije neke pač razpadle države in da se še vedno tam ni uspel demokratizirati ta sistem. To je popolnoma na las podobno temu, kar lahko spremljamo s strani stranke kateri pripada zunanji minister, v bistvu že več kot zadnjih 20 let, se pravi napadi na pravosodje so neka kontinuirana stvar, ki se sedaj z vodenjem Vlade in ministrovanjem vleče predvsem pri predstavnikih stranke SDS v Vladi. Seveda ni zanemarljivo tudi dejstvo, da je ta dopis šel v Evropo, v svet samo nekaj tednov za tem, ko sta Odbora za zunanjo politiko in Odbor za kulturo na svoji skupni seji glede napadov na medije, ki so se prav tako zgodili s strani vladne službe Ukom in tudi z vlogo, ki jo je imela od tam zunanje ministrstvo. No, odbora sta sprejela sklep, v katerem sta jasno zahtevala od Vlade in od ministrstva, da seveda tisti odziv na platformo sveta Evrope umakne in se seveda tudi opraviči za tisti odziv. In kolikor je meni znano, ta sklep še ni bil izvršen. Govorimo pa o sklepu iz 24. aprila, se pravi več kot en mesec nazaj. Tako da tu ne govorimo zgolj o tem, da se bom rekel kar direktno zlorablja institucijo Ministrstva za zunanje zadeve in tudi drugih vladnih služb za neke čisto partikularne interese, ampak se v bistvu tudi sistematično prezira vlogo parlamenta, vlogo Državnega zbora, kateremu seveda ministri in tudi Vlada kot celota odgovarjajo. Tako da gre za pri tem dopisu gre za seveda popolnoma pristransko oceno nekega, neke ločene veje oblasti, to je treba tudi med vrsticami podčrtati in pomeni tudi neko popolnoma neustrezno popotnico temu poročilu, poleg tega, da seveda lahko predstavlja tudi zlorabo nekega uradnega organa. Zdaj ta dejanja, ki so očitno kontinuirana na ministrstvu, ta dejanja ministra Logarja očitno kažejo na to, da seveda se ne bo ustavil, da ne gre za spodrsljaje kot takrat pri tistem, pri tisti medijski zadevi, ampak da gre za pač neko kontinuirano, neko kontinuirano delovanje, ki očitno mora imeti v ozadju nek konkretni interes in seveda nakazuje tudi to, da minister sistematično prezira ali pa tudi krši to, kar so pristojnosti ministra za zunanje zadeve. Torej še enkrat, v odzivu na bom rekel ta medijski lik tega dopisa, čeprav je bil potem dan kasneje tudi objavljen na spletišču Vlade Republike Slovenije, je skušal najprej minister zapakirati v neko obliko osebnega pisma in da je seveda to osebno pismo prišlo v javnost po nekih stranskih poteh. Zdaj tle seveda, to je bilo zatrjeno v Odmevih, 12. maja, tudi malo smo seveda priča nekemu dvojnemu zavajanju. Prvo zavajanje je to, da gre za osebni dopis, osebno pismo. Kot rečeno, ta dopis je bil poslan na glavi ministra za zunanje zadeve in pri nekem uradnem pošiljanju uradnega poročila, ki služi Evropski komisiji pri pripravi svojih dokumentov oziroma svojih preglednih poročil, ne morejo v nobenem primeru biti neko osebno pismo, tako da ko minister pošilja nek dopis kot spremni dopis, ne more nikoli biti osebni, to neka osebna korespondenca. Drugo zavajanje pa je seveda to, da ne gre za nek javni dokument. Kot rečeno, je bil dopis objavljen tudi na spletiščih Vlade in bi, verjamem, da tudi s kakšno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja lahko prišli do tega dopisa, če ne bi bil drugače javno dostopen, ampak gre za uradno komunikacijo. In ta uradna komunikacija je ta točka na kateri pravzaprav tudi stoji ta zahteva za sklic nujne seje. Kot rečeno, ta uradna komunikacija se je v zadnjih, v zadnjem času pa ne samo pri Ministrstvu za zunanje zadeve, ampak širše, seveda pa najbolj prominentno pri predsedniku Vlade izkazuje kot neko nadaljevanje, še enkrat poudarjam tega, kar smo bili navajeni pri na splošni komunikaciji predstavnikov stranke SDS, seveda glede pravosodja, glede sodnega sistema, pa tudi glede medijev in ostalih vidikov družbe, tako da gre za ta enostranski pogled, za neke enostranske in tudi neutemeljene obsodbe, ki služijo neki agendi in ta agenda seveda ni nepovezana z usmeritvijo oziroma s težnjo, ki jo imajo v SDS-u v kontekstu mednarodnih odnosov, predvsem znotraj Evropske unije. Tu seveda govorim o tem, da se s takšnimi potezami Republika Slovenija tako ali drugače skuša postaviti na neke druge kretnice, na kretnice, ki ne mirijo ali pa ne vodijo v tisto, kar je bilo sprejeto v strateških dokumentih v tem Državnem zboru. Govorim o strategiji zunanje politike Republike Slovenije in tudi o deklaraciji zunanje politike Republike Slovenije, dvema dokumentoma, ki sta bila sprejeta v tem Državnem zboru in tudi zelo jasno določata oziroma usmerjata kakšna je pot, ki jo mora Ministrstvo za zunanje zadeve ubrati pri svojem delovanju. Ko je minister oziroma takrat poslanec Logar nastopil na zaslišanju pred Odborom za zunanjo politiko, je z več strani prišlo vprašanje ali nas lahko skrbi, da bi se slovenska zunanja politika kakorkoli spremenila pod njegovim vodstvom in takrat je gospod Logar zatrdil, da se bo držal tega, kar so, kar je Odbor za zunanjo politiko oziroma Državni zbor sprejel kot strategijo in deklaracijo. Temu zdaj očitno ni več tako. S tem dopisom minister Logar ni prekoračil in ignoriral ali pa ni zgolj prekoračil in ignoriral svoje pristojnosti kot minister, ampak mislim, da je s takšnimi dejanji, govorim tukaj v paketu tako s tistim pismom glede medijev, kot s tem spremnim dopisom. V bistvu na nek način gre tudi v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije. Gre v nasprotju s tem kakšna je vloga oziroma kakšen bi moral biti odnos izvršne veje oblasti do zakonodajne veje. Tu še enkrat poudarjam, da je odgovornost ministrov ne samo Državnemu zboru neposredno, ampak tudi dokumentu, ki jih ta Državni zbor sprejema in tu še enkrat poudarjam, tako strategijo kot deklaracijo, kakor tudi sklep Odborov za zunanjo politiko in kulturo, ki se še vedno ignorira. Sem že povedal, da so trditve v dopisu, ki je bil poslan v nasprotju pravzaprav z ugotovitvami v poročilu, so v nasprotju z tudi z neko temeljno nalogo, ki bi jo moralo imet, ki bi jo moral imeti, morala imeti Ministrstvo za zunanje zadeve. Ta vloga je tudi skladno z strategijo in deklaracijo, da krepi ugled Republike Slovenije v tujini. Predlagatelji te seje ocenjujemo, da takšni spodrsljaji, ki seveda niso spodrsljaji, ampak takšne uzurpacije položaja ministra ali pa ministrstva, ne samo, da škodijo na splošno podobi sodstva, ampak tudi celotne države v mednarodnem prostoru. To, da nek minister opremi poročilo, se pravi uraden dokument s popolnoma pristranskim dopisom, kjer seveda tudi mimogrede izpusti marsikatero stvar, recimo zastarane zadeve, v katerih je bil tudi kdo iz SDS-a vpleten. Ni samo neko nasprotovanje drugemu resorju, recimo Ministrstvu za pravosodje pa vsem, ki so pripravljali to poročilo, ampak je tudi oster napad na podobo, ki jo ima sodna veja oblasti v Evropski uniji, ampak tudi na državo kot tako. To, kar naslika minister v tem spremnem dopisu, je podoba neke države, ki skorajda da ne še vedno tava v nekih sredi osemdesetih let ali pa kaj podobnega in je zelo podobna retoriki, ki jo imajo tudi ali pa predvsem višegrajske države, ko se spravljajo na sile kontinuitete na bivše komuniste in tako naprej. Skratka, gre za neko popolnoma popačeno sliko, ki bi ji težko kdo pritrdil. Kot rečeno, ta modus operandi je isti. V tem Državnem zboru smo v preteklosti, ko je bila SDS v opoziciji večkrat bili priča zahtevam za sklice nujnih sej Odbora za pravosodje, kjer se je skušalo na tak ali drugačen način obravnavati in obračunavati s sodniki, tožilci in tako naprej. Smo imeli tudi primer, kjer se je konkretno poseglo v tudi še odprte primere, recimo preiskovalna komisija glede zadeve Kangler. Skratka, to so stvari, ki jih ne smemo zanemariti. Gre za neko težnjo stranke SDS, da obračunava s svojimi nasprotniki oziroma s tistimi, ki jih imajo za nasprotnike, to je potrebno podčrtati. Gre za neke namišljene fantazme, na katere se spravljajo. Problematično pa je v tem primeru, da se takšen modus operandi nadaljuje iz pozicije oblasti. Zdaj gre za ta nek ponavljajoč trend, ki je predvsem zaskrbljujoč ko v bistvu Vlada Republike Slovenije na tak način začne komunicirati. Tu ni samo vloga ministrstva, ampak vloga vlade kot take in seveda tudi predsednika vlade, ki je odgovoren za koordinacijo dela celotne vlade. In tu govorim ponovno o tej sličnosti z madžarskim primerom ali pa z državami višegrajske skupine. Pač imamo oblast, ki si je dobesedno uzurpirala ne samo seveda vse mehanizme oblasti, ampak tudi, bom rekel sredstva komunikacije. Če pogledate uradni vladni profil vlade na družbenih omrežjih, bi se, če bi ga nekoliko nepozorno pogledali, lahko hitro zamenjali za to, kar se je še pred kratkim tweetalo na socialnih omrežjih stranke SDS. In to je tudi ena od problematik tega, kako SDS razume oblast oziroma kako razume vlado. Vlada se mora, bi se morala ali pa se bo morala zavedati, da je pravzaprav vlada vseh, ne samo vlada ene stranke, in da mora tako ali drugače zastopati interese države kot take, ne pa zgolj ozkih partikularnih interesov ene od političnih strank. In te sličnosti seveda gredo vse do napadov na medije, nevladne organizacije, napadov na pravosodje, kot smo temu priča danes.

Zdaj, kar se tiče konkretnega primera s pravosodjem seveda si ne moremo delati utvar, da je vse popolnoma na mestu, da nima slovensko pravosodje nobene težave, ampak način, na katerega je to prikazano v tem spremnem dopisu, pa je nekaj popolnoma drugega. Samo vrhovno sodišče se je seveda tudi odzvalo na dopis ministra Logarja in zanika večino ali pa dober del teh trditev, ki so v tem dopisu navedene in predvsem postavlja ta dopis oziroma to zanikanje postavlja eno ključno vprašanje, in to je to koliko časa lahko še slovenska oziroma sodna veja zdrži te pritiske. Kar se tiče, kar se tiče sodstva seveda lahko odpiramo kritike na več točkah. Verjetno si vsi želimo, da bi imeli čim bolj učinkovito, čim bolj učinkovit pravosodni sistem, je pa tudi res, da se te delitve, ki prihajajo iz političnih strank, se pravi trditve kot so to, da gre za, bom rekel razlikovanje med nekimi opozicijskimi ali pa koalicijskimi primeri in tako naprej, govorijo o tem, da so to stvari, ki so pertinentne za sodišča, medtem ko bi moralo biti zelo jasno sporočilo, da sodišča delujejo nepristransko in če imamo kakšne težave, so to težave z dolgotrajnimi postopki in na žalost tudi primeri, ki potem zastarajo, o kateri ne bom podrobneje zdaj v tem trenutku.

Druga stvar, ki je pomembna tudi s tega vidika in se navezuje na to delovanje ministra Logarja, je pa neodzivnost ministrstva ko gre za, bom rekel nek širši nacionalni interes, in tu govorim o stvari, ki smo jo zapisali v sklicu, to je molk ob težnjah madžarskega revizionizma. Govorim o objavi Viktorja Orbana, se pravi predsednika vlade Madžarske, kjer je pod pretvezo čestitke maturantom seveda objavil sliko Evrope, kjer je zemljevid Madžarske pred trianonsko pogodbo, se pravi zemljevid Madžarske, ki ne posega zgolj v slovensko ozemlje, ampak ozemlje števila držav, ki so takrat, katerim je takrat bilo narodno ozemlje zavzeto s strani takratne Avstro-Ogrske. Govorim o tem, da je to, ta molk, tudi na nek način zanikanje tega dolgoletnega trpljenja predvsem naših rojakov v Prekmurju, vemo, da je vrnitev Prekmurja matični domovini eden od ključnih praznikov trenutno v Republiki Slovenije, eden od velikih praznikov katerega se spominjajo in ki tudi govori o tem, da je bilo v zgodovini veliko krivic storjenih kar se tiče ozemeljske celovitosti Republike Slovenije, in tudi tu je pravzaprav zelo presenetljivo, da je ministrstvo praktično zamahnilo z roko ob tej objavi. In naj dodam, da se stranka Fidesz, pa tudi vlada, že večkrat v preteklih letih ponosno slikajo pred zemljevidom Velike Madžarske. Pred kratkim so imeli seveda tudi podoben primer madžarske veleposlanice v Sloveniji, v katere pisarni tudi stoji en tak zemljevid, ne? In ta neodzivnost oziroma to pomanjkanje te reakcije, vsaj neke načelne obsodbe javne, nakazuje na to servilnost oziroma to preveliko težnjo ali pa željo, da bi se približali višegrajski skupini. Madžarska je gotovo ena od vodilnih v tej skupini in seveda je tudi razumljivo zakaj glede na povezave SDS-a s Fideszom oziroma SDS-a z Viktorjem Orbanom. Po sklicu te seje se stvari seveda niso ustavile. Imamo še primer narodnega doma v Trst, imamo primer 12. junija. Tržaški mestni svet je razglasil 12. junij kot praznik osvoboditve pod jugoslovansko okupacijo, na kar se ministrstvo tudi ni ustrezno odzvalo oziroma je v svojem odzivu v svoji maniri dejalo, da tega ne bo podrobno komentiralo, ker gre za neko lokalno zadevo tuje države oziroma neke tuje občine, ni pa pozabilo na koncu povleči enačaja med trpljenjem, ki ga je povzročil fašizem in nacizem v Trstu in prebivalcem Trsta in seveda tudi komunizem, čeprav vemo, da kakšna so zgodovinska dejstva, ki jih podpira tudi mešana komisija italijansko-slovenskih zgodovinarjev, glede tega obdobja. Poglejte, 1. maja 1945 so jugoslovanski vojaki kot predstavniki zaveznikov, se pravi zavezniških sil, v tistem trenutku osvobodili Trst izpod nacistične okupacije - šlo je za osvoboditev. In tudi tu imamo neko zaskrbljujoče popuščanje pri teh revizionističnih težnjah naših sosed.

Tako, da v zaključku bi rad poudaril, da smo seveda upravičeno zaskrbljeni nad tem, kaj to pomeni za Republiko Slovenijo, kaj to pomeni za njen ugled v evropskem političnem prostoru in za usmeritev, ki jo ta država še ima. Zanikanje nekih temeljnih mehanizmov vladavine prava, pa tudi nenazadnje ozemeljske celovitosti, je zaskrbljujoč trend in seveda vreden vsega obsojanja. Zato smo skupno sejo tudi predlagali, da odbora sprejmeta štiri sklepe.

Prvi sklep je ta, da ugotavljata odbora, da je spremni dopis, ki ga je pripravil minister za zunanje zadeve dr. Logar in je priložen k medresorskemu poročilu o vladavini prava v Republiki Sloveniji in poslan Evropski komisiji, izrazito pristranski in politično motiviran dokument, ki pomeni spodkopavanja pravne države v Republiki Sloveniji ter grobo posega v neodvisnost in nepristranskost sodstva Republiki Sloveniji.

Z drugim sklepom odbora obsojata ravnanja predsednika vlade ter ministra za zunanje zadeve pri napadih na svobodo in neodvisnost sodstva in medijev in ob hkratnem zapostavljanju dolžnosti branjenja slovenskih interesov in ozemeljske integritete.

S tretjim sklepom predlagamo, da se spremni dopis uradno umakne in da se Evropski komisiji nemudoma posreduje opravičilo za nesprejemljivo in nedostojno komunikacijo ministra za zunanje zadeve.

S četrtim sklepom pa odbora pozivata oziroma nalagata vladi in njenim javnim funkcionarjem, podobno kot smo to predlagali pri prejšnjem primeru, pri primeru medijev, da se vzdržita takšnih dejanj in dajanj izjav, ki služijo zgolj partikularnim interesom stranke SDS ter škodijo ugledu in dobremu imenu Republike Slovenije.

Na tem mestu pa bi predal besedo še kolegu Nemcu.