Se bom predstavila. Barbara Lipovšek, vodja civilno-finančnega oddelka na specializiranem državnem tožilstvu. Glede vprašanj, ki so bila postavljena v zvezi z Zakonom o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Najprej, da odgovorim glede statističnih podatkov za katere je povprašal mag. Dejan Kaloh. In sicer, kar se tiče odrejenih finančnih preiskav in glede postopkov, ki so sproženi na okrožnem sodišču v Ljubljani. Torej danes je bilo skupno odrejenih 50 finančnih preiskav zoper 155 fizičnih oseb in 82 pravnih oseb. S tem, da je trenutno odprtih 10 finančnih preiskav zoper 17 fizičnih in 2 pravni osebi. Kar se pa tiče tožb pa je bilo do danes vloženih 26 tožb in pa trenutno je odprtih 8 pravdnih postopkov zoper 13 fizičnih in 3 pravne osebe. Druga stvar, ki jo mogoče želim naglasiti je ta primerjava, ki se večkrat dela s postopkom, ki velja v Republiki Sloveniji in s tistim, ki veljajo v drugih državah. Danes sta bili omenjeni Srbija, Hrvaška. Potrebno je povedati, da naša ureditev ni povsem enaka z ureditvami v teh državah. V Srbiji in Hrvaškem imajo razširjeno konfiskacijo, mi imamo kar se tiče segmenta ZOPNI civilno konfiskacijo. Torej, nikakor teh zadev ni enačiti. Tretja stvar pa je in to tudi želim povedati zelo mi je bilo všeč kar je povedala gospa Maša Kociper, ko je izpostavila, torej dejstvo vendarle tožilci dajte si pomagati sami. Zakaj? Zato, ker na segmentu ZOPNI od leta 2012 dejansko delamo samo to in zdi se mi korektno, da izpostavim kateri vsi so bili tisti, bom rekla, kreativni ukrepi, ki smo jih vendarle podvzeli v okviru Specializiranega državnega tožilstva in na nivoju celotne tožilske institucije, ob podpori seveda vrhovnega državnega tožilstva. mi smo bili v letu 2012, dejansko postavljeni pred dejstvo, ko je začel veljati zakon z 58. členi. Vse drugo, način, izvedba, formiranje finančne preiskovalne skupine, izvedba finančne preiskave, to so bile neznanke s katerimi smo se spoprijeli in na tem mestu povem, da uspešno. Zakon sam predvideva, in to je mogoče pomembno, da razumete zdaj koliko je teh finančnih preiskav, zakaj jih ni več, mi v tem delu smo tisti, ki prejmemo predlog za odreditev finančne preiskave s strani drugih institucij in o njem odločimo. Odločimo na način, da če vidimo, da so podani pogoji za odreditev finančne preiskave, to finančno preiskavo odredimo in potem speljemo. Ker na začetku, govorim, da ne bo krivično, o tistem čistem začetku, teh predlogov v letu 2012, ko je zakon začel veljati, iz drugih institucij ni bilo, je bila tista glavnina, tista iniciativa narejena na način, da smo tožilci Specializiranega državnega tožilstva in tudi nekatera druga tožilstva, pristopili k temu, da smo samo identificirali zadeve kjer lahko in menimo, da je bilo potrebno, da smo odredili finančne preiskave. Že v letu 2014, je bil v okviru Specializiranega državnega tožilstva formiran, ustanovljen civilno-finančni oddelek. Menim, da je to bila dobra odločitev. Ne nazadnje smo na ta način sprovedli in vztrajamo na neki specializaciji tožilce na tem področju, ob tem pa pripominjam, da seveda ti tožilci, ki so oziroma, ki smo v tem oddelku, poleg civilnih zadev delamo seveda še tudi kazenske zadeve. tudi znotraj vrhovnega državnega tožilstva je bilo v segmentu ZOPNI, naklonjeno več pozornosti in sicer, znotraj formirane finančne sekcije se redno vršijo srečanja predstavnikov tožilcev, različnih tožilstev, ki se ukvarjajo s segmentom ZOPNI. To je bilo doseženo na ta način, da so vse pri vsakem okrožnem državnem tožilstvu, seveda tudi Specializiranem državnem tožilstvu, formirali in bili določeni skrbniki finančnih preiskav, ki bdijo nad tem področjem, spodbujajo in pomagajo ostalih tožilcem. Samo Specializirano državno tožilstvo je dalo iniciativo in tudi ta je bila sprovedena, akceptirana, kasneje tudi dosežena z zapisom v sam zakon, da smo tožilci Specializiranega državnega tožilstva, ki smo edini tisti, ki vlagamo potem tožbe, asistenca, tako imenovana pomoč tožilcem, ki na drugih državnih tožilstvih izvajajo finančne preiskave.

Ne samo ti inštrumenti, v okviru poslovanja po ZOPNI, gre omeniti, da smo v letu 2016, da je generalni državni tožilec izdal splošna navodila o finančnih preiskavah, ki dajo temu področju poseben pomen in v letu 2017, je bil sprejet in podpisan tripartitni sporazum med institucijami na podlagi katerih je točno določeno katere informacije lahko pridobiva tožilstvo ob tem, da ugotavlja ali so podani pogoji za odreditev finančne preiskave. Zdaj, ali je to prava pot ali je to povsem zgrešena pot? O tem mislim, da je potrebno pogledati iz drugega vidika. Dejstvo je, da je premoženje nezakonitega izvora v obtoku, in da ga je potrebno zaznati in uspešno odvzeti. Ker zakon nima jasne določbe in to je bil naš predlog, mi smo na to že opozorili, glede možnosti nadomestnega odvzema, to pomeni, da se odvzame tudi premoženje, ki ga trenutno več nima, s tem, da se naloži deležniku oziroma stranki v postopki, da ga vrne državi. S tem mi gubimo močno orožje. Posamezniki vejo, da – vejo, ko so že enkrat v kazenskem postopku in mi imamo tule osnovo, da mora biti nek kazenski postopek v teku, normalno svoje premoženje skrivajo. Ga nimajo pod svojim imenom in tako naprej. Zato samo, bom rekla vztrajati na tem, da v naših tožbah zahtevamo obstoječe premoženje, ki je marsikdaj že obremenjeno, ki ni v celoti – niti smiselno, niti možno za odvzem, na ta način ta postopek ne bo uspešen.

Menim da si je potrebno pri celotni zgodbi prizadevati za to, da ob dejstvu ugotovitve obstoja premoženja nezakonitega izvora, tožilcu obstaja in je na razpolago več možnih orodij, on pa v okviru svojega znanja, določenih specifičnosti, ki jih ima vsak postopek – to ne gre vsepovsod za enake postopke. Enkrat je premoženje v tujini, drugič je premoženje, ki je razdeljeno med več posameznikov. Naj tožilec bo tisti in naj prosto, svobodno uporabi tisto opcijo, ki mu takrat najbolj parira oziroma tam, ko oceni, da je lahko najbolj uspešen. Kaj so te možnosti? Najprej, da se fokusira na odvzem premoženja, premoženjskopravne koristi v okviru kazenskega postopka, potem v primeru, da je povezan s pranjem denarja, odvzem tega denarja, še vedno v okviru kazenskega postopka. V nadaljevanju imamo zaupni postopek in tudi obdavčitev / nerazumljivo/ premoženja v davčnem postopku.

Skratka, da ti postopki se ne bi nadaljevali ali pa, da ni na njih vztrajati, izhaja, da je to zmotno prepričanje tudi iz tega, da vsa zadnja priporočila in najboljše prakse, ki jih objavlja Eurojust, gredo ravno v tem, ampak tu bo potrebno še nadgraditi te zadeve z ustanavljanjem skupnih preiskovalnih skupin, to pomeni gitov, ki so na mednarodni ravni in na multidisciplinarih pristopih bo treba vztrajati na tem področju.

Toliko za enkrat, hvala.