Hvala spoštovana predsednica. Poslanke in poslanci, spoštovani generalni državni tožilec, spoštovani tožilci, spoštovani vsi ostali prisotni!

Pred vami je osnutek konvencije o priznanju in / nerazumljivo/ tujih sodb v civilnih in gospodarskih zadevah. Osnutek konvencije, ki se oblikuje v okviru Haaške konference za mednarodno zasebno pravo zasleduje enega temeljnih ciljev mednarodnega zasebnega prava. To je pravosodno sodelovanje z namenom okrepitve pravne predvidljivosti v čezmejnih pravnih razmerjih v civilnih in gospodarskih zadevah. Trenutno na svetovnem nivoju namreč ne obstajajo enotna pravila glede priznanja in izvršitve sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah. Konvencija tako predvideva učinkovit sistem priznavanja in izvrševanja tujih sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, s čimer bo omogočeno kroženje teh odločb. Določa namreč enotne kriterije za priznanje in izvršitev in omejeno število razlogov za zavrnitev priznanja in izvršitve. Če sodna odločba ne more biti priznana ali izvršena, ker ne izpolnjuje kriterijev za priznanje in izvršitev, lahko stranka, fizična oseba ali podjetje vseeno zahteva priznanje in izvršite v skladu z nacionalnimi pravili. To pomeni, da konvencija določa minimalne standarde priznane in izvršitve sodne odločbe, države pa gredo lahko dlje kot določa konvencija. S temi pravili bo na globalni ravni omogočen dostop do sodišč preko okrepljenega pravosodnega sodelovanja. Na ta način se bodo zmanjšali riziki in stroški povezani s čezmejnimi pravnimi razmerji in reševanjem čezmejnih sporov. Nova konvencija bo omogočila tožniku, ki bo uspel s tožbenim zahtevkom, da lahko sodno odločbo izvrši v vseh državah pogodbenicah. S tem bo na voljo enoten sistem in ne bo več prihajalo do podvajanja postopkov v več državah pogodbenicah. V sedanjem sistemu se lahko zgodi, da podjetje uspe v sodnem postopku, vendar pa ne more sodne priznati in izvršiti v tretji državi, kar pomeni, da bi moralo za uveljavitev svojih interesov v tretji državi zopet začeti sodni postopek. Postopek priznavanja in izvrševanja pa bo tudi hitrejši in cenejši. Na primer, če bo slovensko podjetje ali fizična oseba uspela v sodnem postopku pred slovenskimi sodišči, bo ta sodba priznana in izvršljiva v vseh državah pogodbenicah, zgolj na podlagi določb te konvencije in jim ne bo treba tako kot sedaj, preučiti vsakokratno zakonodajo tretje države, ki ureja priznanje in izvršitev tujih odločb, s čimer bodo tudi prihranjeni stroški pravnega svetovanja v tujini. S tem se bodo tudi zmanjšali riziki in stroški, povezani z čezmejnim reševanjem sporov, saj bo na podlagi enotnih pravil mogoče predvideti okoliščine, na katerih bo sodba priznana. Področje spada izključno v zunanjo pristojnost EU, pogajanja v imenu EU vodi Evropska komisija, skupaj s predsedstvom Sveta EU, pri čemer države članice usklajujejo koordinirana stališča EU na sestankih pristojne delovne skupine Sveta EU v Bruslju, kot tudi na koordinacijskih sestankih v Haagu.

Med 8. junijem in 2. julijem 2019 bo v Haagu potekala 22. Diplomatska konferenca – Haaška konferenca za mednarodno zasebno pravo za sprejem konvencije, kjer bodo za ključna pogajanja na podlagi osnutka besedila konvencije, ki je bil izpogajan na zadnji posebni komisiji v maju 2018. Mislim, da ste ga tudi vsi prejeli. Na konferenci bo konvencija sprejeta, ne bo pa še podpisana s strani EU. Šele v kasnejši fazi in to bo predvidoma čez dve leti, bo sledil tudi podpis konvencije s strani EU na podlagi pooblastila Sveta EU. Pogodbenica konvencije bo EU, države članice bo zavezovala na podlagi članstva v EU in pričakujemo, da sprememb nacionalnih predpisov ni pričakovati.

Toliko v uvodu, hvala.