Hvala lepa. Bom zelo direktno povedal, da jaz temu kodeksu nisem naklonjen, pa to ne zdaj, ampak tudi že vse tisto obdobje od kar sem v parlamentu. Sam sem bil večkrat udeležen v teh razgovorih kot vodja poslanke skupine praktično 13 let in vedno sem, bi rekel, sprejemal kodekse, tako ali drugače nasprotoval. Zdaj tisti, ki so malo dlje tukaj, lahko tudi povejo.

Zdaj, problem je naslednji, mi imamo vse to, kar v tem kodeksu piše, pokrito z vsemi zakoni. Imamo Zakon o integriteti, imamo Kazenski zakonik, imamo odprte postopke proti poslancem, ki se varujejo ali ne varujejo, z imuniteto. Se pravi, da je to toliko narejeno. Na drugi strani imamo Poslovnik, ki pa tudi del teh stari, ki so tukaj napisane, ureja, tekoče, sprotno. Zdaj, če uporabljamo Poslovnik, potem, bi rekel, ti disciplinski ukrepi, ki so tu na koncu napisani, praktično sploh v poštev ne pridejo, ker mi moramo vsakega, po pravilih, sankcionirat tekoče in, zdaj, sem že zadnjič povedal, kajne, če bomo mi, kolikor toliko, dosledno in enotno, tisti, ki vodimo seje, odborov in tudi plenarno, delovali, bi rekel, v duhu Poslovnika, potem praktično 90 %, ne, ali več, teh problemov, ki so vpisani v kodeksu, odpade, ker se pač tekoče in sprotno urejajo. Saj dosledni moramo bit.

Zdaj se spomnim, da smo pred časom, v mandatu, ko je bil pravosodni minister Klemenčič, sprejel, tako imenovani mini sodno reformo, v katero se je v ene 6 zakonov s področja pravosodja vneslo načela Greca. Zdaj mi pa povejte, tisti, ki to poznate, kaj se je od takrat, kajne, ko na področju upoštevanja priporočil Greca, sploh spremenilo? Popolnoma nič. In jaz tudi nisem za to da, ne vem, kršitev kodeksa, se sankcionira z nekimi »odložnimi« roki. To pomeni v bistvu, tudi če bo to prišlo do javnega opomina. Ne vem, za nekoga bo to celo javna pohvala, med poslanci. Glejte, to imamo zdaj primer, ko nekoga opozoriš, da ni dobro, da ne gre v pravo smer, pa še skače, pa ga spet opozoriš, pa še bolj skače, kajne in tako naprej.

Dajte mi povedat, recimo mi, ki seje vodimo, kolikokrat gre lahko kdo izmed nas pred policajem, čez rdečo luč na semaforju. Če gre v desetih sekundah petkrat, te bo v desetih sekundah petkrat opazil in, glejte, stvari so po moje zelo preproste. Zdaj, ta načela o dostojnosti, to je za razmere, kjer smo, za okolje, v katerem smo, v bistvu samoumevna zadeva. Nekoga, ki tega v sebi nima, ne bo z nobenim kodeksom popravil. Nekdo bi se odločil, da bo ekstremno žaljiv in poniževalen do nekoga na seji, ne boš z nobenim kodeksom odpravil. Če ga ne boš takoj sankcioniral, izrekel opomin, vzel besedo, kajne, če pa nerga, pa s seje ruknil, ne boš z nobenim kodeksom odpravil, to je edini ukrep.

In, glejte, jaz, bi rekel, nisem proti nekim zadevam, ki na nek neformalen način, skušajo urejat, bi rekel, konkretne in formalne zadeve, ki so pokrite ali z zakonom ali s čimerkoli drugim. Mislim, da je ta zadeva nepotrebna in pomeni v bistvu, v bistvu pomeni poslabšanje stanja za delo Državnega zbora, zato ker, ne vem, zdaj bo, tisti, ki bo sejo vodil, rekel, bomo to pa na etični komisiji reševal. Ja, kaj bomo s tem naredili? Sejo je treba tekoče odpeljat, je treba usmerjat razpravo, je treba ukrepat, kajne, če vodiš sejo in tudi tisti, ki je v tem postopku prizadet, ima vse pritožbene možnosti, zoper odvzem besede in tudi zoper odstranitev iz seje. To je vse poslovniško urejeno in tudi tisti, ki vodi in naredi napako, bi rekel, ni zavarovan absolutno. Ne, ni.

In, tole, je pa tako, to pomeni pa, ne vem, več ali manj, ne vem, neko politično odločanje z velikim časovnim odmikom in to objava na spletni strani Državnega zbora, če bo, ali pa brez objave, to je še bolj elegantno, kajne, to ne pomeni nič, glejte. Zdaj, če je treba kakšno zadevo popraviti, ne vem, v poslovniku, od tega, kar mogoče manjka, kakšna besedica, pri tistih, ki vodijo seje, potem je treba to najbrž tam popraviti in se to tekoče sanira. In če mi tega nismo sposobni tekoče sanirati, je popolnoma brez zveze, da vodimo nek, ne vem, etični postopek z mesečnim ali dvomesečnim zamikom. To je nepotrebno in nesmiselno. Če ukrademo, je takoj, če naredimo prometno nesrečo, smo takoj v postopku, tudi po lastni krivdi in tudi mogoče v kakšnih drugih okoliščinah in tako naprej. Če kršimo, ne vem, pravila lobiranja ali pa sprejemamo podkupnino, smo takoj na nekem udaru; mi ne rabimo tu nobenega, bi rekel, takega določila. Kar zadeva dostojnosti in spoštljivosti, to je pa tako ali tako del tekoče seje, če realno pogledamo, kajne. Ostalo so pa civilni postopki pred sodišči. Jaz mislim, da je treba okrepiti, če že moramo, te formalne zadeve dopolniti v zakonih, ne pa z nekim organom, ki bo več ali manj namenjen samo temu, da smo nekomu nekaj ustregli, neki instituciji, ki vrši permanentne pritiske na Državni zbor glede raznih priporočil. To že po imenu pomeni, da to ni nič, da so to priporočila, brez eksekutivne zadeve. Ne vem, jaz za take stvari nisem, no. Tako predlagam razmislek tudi pri ostalih.