Govor

Kristina Šteblaj

Hvala lepa, predsednik, za besedo.

Lepo pozdravljeni, spoštovane poslanke in poslanci!

S tem predlogom zakona se naslavlja upokojence kot najbolj rizično skupino v povezavi z okužbo virusa covid-19 na način, da se za vsakega upokojenca predlaga zagotovitev 15 mask na mesec oziroma, kot smo zdaj slišali v uvodni predstavitvi, 3 pralne maske. Vlada se z navedbami predlagatelja, da so ti najbolj rizična skupina, seveda strinja, vendar dodaja, da veljavni zakon že vsebuje specifične ukrepe s ciljem izboljšanja socialnega položaja najbolj ogroženih skupin zaradi epidemije tega virusa. Prav v okviru teh ukrepov je tudi že bil izplačan enkratni solidarnostni dodatek za upokojence, katerega namen je bil tudi omiliti posledice zaradi začasnih povišanih stroškov življenja, kamor lahko uvrstimo tudi te stroške za nakup mask. V zvezi s predlogom zagotavljanja mask je treba dodati še, da bi ta ukrep pomenil zahtevo po zagotovitvi več kot 9 milijonov mask na mesec samo za te namene, medtem ko je Zavod za blagovne rezerve, samo za primerjavo, v prvih dveh mesecih, se pravi, do nekje 11. maja letos, z velikimi težavami uspel dobaviti skupaj približno 15 milijonov mask. In v tej številki so med drugim vključene tudi maske za zdravstveni sistem, za domove za starejše občane in podobno. Glede na trenutno situacijo Vlada meni, da bi bilo tako količino mask nemogoče zagotoviti. Poleg tega je bilo opozorjeno tudi na neustrezno oziroma ne povsem jasno uporabo pojmov »higienska« in »zaščitna« maska; namreč, gre za precej različna pojma in tudi ta razmejitev v predlaganem zakonu ni jasna. In nenazadnje, ne Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ne Zavod za blagovne rezerve nista ustrezna organa za izvajanje tega ukrepa - delno je pojasnila že predstavnica Zakonodajno-pravne službe -, ne razpolagata s kadrom, predvsem pa imata vsak svojo področno zakonodajo, ki ne daje takih pristojnosti ne enemu ne drugemu.

Finančne posledice predloga zakona so ocenjene na okoli 6,6 milijona evrov na mesec, pri tem pa je treba upoštevati še stroške distribucije, zato Vlada ocenjuje finančne posledice predlaganega zakona v višini približno 46 milijonov v letu 2020. Ja, take izračune smo pač naredili…