Hvala za besedo, predsedujoči. Kar smo slišali od ministra Tonina je bilo v neki meri zavajanje, ampak do teh konkretnih točk še pridemo. Je pa povedal nekaj po resnici in to je treba priznati, da kar se v tem hipu dogaja s prioritetnimi usmeritvami te države, ni novo. Neka logika, da je potrebno denar sipati prednostno v orožje namesto, da se ga daje v koristne investicije, pa da se ga daje v zdravstvo, je prisotna že najmanj desetletje. To je prioriteta, ki so ji sledile tudi pretekle vlade. In že za pretekle vlade smo se v Levici postavili proti temu, da gre denar za orožje, ne pa da gre denar za zdravstvo in za blaginjo. In v začetku sodelovanja s prejšnjo vlado, to je Vlada Marjana Šarca, smo tudi uspeli. Uspeli smo odpovedati to brezvezno nabavo oklepnikov 8x8, ki bi se jih kupovalo samo za potrebe okupacije više manje v okviru zveze Nata.

Se je pa v zadnjih mesecih odvila epidemija Covida-19, ki je še bolj jasno razgalila, kako zelo je slovenski javni zdravstveni sistem podhranjen. Ja, v epidemiji se je držal dobro, ampak držal se je zaradi požrtvovalnosti kadra in držal se je kljub temu, ker je podhranjen. Lahko smo spremljali grafe, spremljali smo stolpičke ministra Tonina o tem, kako bodo rasla sredstva za orožje. Morda je kdo od vas, kolegice in kolegi, opazil, da podobnih stolpičkov, kako bodo rasla sredstva za javno zdravstvo, nismo videli, pa čeprav je minister Tonin povedal, da sta oba segmenta, torej in zdravstvo in vojska, pomembna. Ampak očitno je ta enaka pomembnost obeh segmentov v tem, da bodo nabave orožja dobile svoj zakon, dobile zakonsko ubesedenih in potrjenih 780 milijonov evrov, dočim za investicije v zdravstveno infrastrukturo, ki razpada, dobesedno razpada, in v opremo … minister Gantar pravi takole, citiram: »Vsak milijon iz proračuna bo težko zagotoviti.« Pa še malo citatov ministra Gantarja, nedavnih, v zadnjem mesecu dni so nastali: »Denar za infekcijsko kliniko se še išče.« O novem UKC-ju pa minister Gantar, minister za zdravstvo, pravi, citiram: »da se je potrebno začeti vsaj dogovarjati.«

Skratka, medtem ko nam zdravstvena infrastruktura razpada, medtem ko ljudje bežijo iz skrbstva zaradi težaškega dela, slabih pogojev, medtem ko nam tisoče in tisoče in tisoče ljudi manjka v javnem zdravstvenem sistemu, ta Vlada pripravlja enormno trošenje javnih sredstev za potrebe zveze Nato. In to me pripelje morda do krovne manipulacije, ki je vodila odziv ministra Tonina, pa da sem še enkrat pošten, to so argumentacijske linije, ki so jih ubirali tudi njegovi predhodniki, tudi če so bile na oblasti liberalne koalicije, češ moramo se zavarovati, moramo okrepiti obrambni sistem, obrambni sistem je tisti, ki je tudi za časa finančne krize največ plačo in tako naprej in tako naprej. Predvsem nimamo obrambnega sistema. Ne s tako politiko, kot jo vodi politični razred.

Srednji bataljonski skupini se ne gradita za obrambo domovine, gradita se za ofenzivno delovanje v tujini. Za misije, za okupacije, za podaljšek zveze Nato. Ekspedicijski korpus zveze Nato v Levici radi rečemo. Ker je to točen opis, kakšna je vloga tako zgrajene slovenske vojske. In zdaj za to, da bomo podpirali s havbicami, z oklepniki in s človeškimi življenji imperialistične ambicije vodilnih držav članic Nato pakta, Združenih držav, naj mošnjo slovenskega proračuna široko razvežemo, damo ogromnih 780 milijonov evrov tujim vojaško industrijskim kompleksom za orožje, ki ga sploh ne rabimo. Medtem nam pa bolnišnice razpadajo, kader se stara, ljudje bežijo.

Nisem v uvodni predstavitvi današnjega sklica govoril pavšalno, kot je očital, manipulativno, minister Tonin. Govoril sem kot konkretno, navajal sem konkretne primere, navajal sem tudi konkretne številke. Ni bilo pa kaj preveč konkretnega to, kar smo lahko poslušali zadnjih 10 ali 15 minut, nisem gledal na uro, zaveze do zveze Nata. Zaveze do Nato pakta, to je neka taka magična fraza, s katero se metanje denarja za orožje zmerom utemeljuje. Ampak nikjer v zgodbi pristopa k Nato paktu se nismo pod nujno z golim članstvom v Nato paktu zavezali za 50 oklepnikov 8x8, za 400 lansirnikov protiletalskih raket, za 16 havbic in tako naprej. K temu se nismo zavezali nikjer na način nujnosti sodelovanja v Nato paktu, kot prvo.

In kot drugo, kaj pa zaveza do ljudi? Zaveza do Nata, zaveza do Nata, zaveza do Nata. Mislim, kaj pa zaveza do slovenskega javnega zdravstvenega sistema? Kaj pa zaveza do javnega zdravja slovenskih državljank in državljanov? Še posebej v luči razmer Covida-19, ki ni prišel in šel, ampak je tu in bo tu z nami še naprej. Pojav novih epidemij, novih nalezljivih bolezni, tudi v bodoče, ne samo, da ni izključena možnost, prej je verjetnost.

Minister Tonin je dejal, češ da v Levici s tem, ko vztrajamo, da se denar nameni za krepitev javnega zdravstvenega sistema, ne pa za nabave orožja, nekako ustvarjamo podobo, da si bo zdravstvo v bodočnosti trgalo od ust, medtem se bodo pa orožarji kopali v denarju. Ampak to oboje se v resnici že zdaj dogaja. Že zdaj je to slika prioritet političnega razreda. V zdravstvu si že zdaj trgajo od ust, mednarodni orožarji se že zdaj valjajo v bogastvu. Pa zdravstvo rabimo, orožja za okupacijo Afganistana, Malija in ne vem katere še države globalnega juga še, pa zagotovo ne.

Nadaljeval bi z odzivom na trditev gospoda Tonina, češ kako je Slovenska vojska ustavna kategorija in zaradi tega jo moramo negovati in to. To je še ena v seriji manipulativnih izjav. Tako kot z golim sodelovanjem v Nato paktu tudi to, da je Slovenska vojska ustavna kategorija ne pomeni, da moramo kupovati oklepnike, s katerimi se bomo vozili 10 tisoč kilometrov stran izven meja slovenske domovine. Lahko me postavite na laž in mi poveste, kje v slovenski Ustavi piše, da bomo kupili oklepnikov 8x8 50 komadov, oklepnikov 4x4 50 komadov, da bomo kupovali transportno letalo, helikopterje, havbice, 16 havbic, če jih postavimo sredi Ljubljane, lahko z njimi streljamo na Reko. Toliko o tem, koliko je to zares orožje za obrambo domovine. Ni. Je za kakšne stepe pa polsušna območja globalnega juga pa zelo primerno. Tega ne piše v slovenski Ustavi.

Nikoli ne vemo, kaj se bo zgodilo v prihodnosti, je dejal minister Tonin. Ampak poglej ga zlomka, ta neka truistična izjava, zmerom velja samo, ko se pogovarjamo o nabavah orožja. Ko se pogovarjamo o tem, da je potrebno okrepiti slovenski javni zdravstveni sistem in vanj usmeriti denar, pri tem, da si lahko predstavljamo, da vemo, do neke mere, kaj se bo zgodilo v prihodnosti, vemo, da se populacija stara, vemo, da imamo zdravstvo podhranjeno, vemo, da se nam infrastruktura sesuva in tako naprej, to pa očitno ne velja. In potem 10 minut gledamo tabelice in stolpičke, kako bodo pod pokroviteljstvom te Vlade sredstva za vojne nabave rasla v nebo, stolpički, kako naj bi okrepili javni zdravstveni sistem in kako naj bi šla takole sredstva gor, pa umanjkajo. Pri tem, da so relativno sredstva za zdravstvo padla z 8,5 na 7,9 % BDP-ja med leti 2015 in 2018, ta podatek smo dobili, medtem so se pa sredstva za vojni proračun dvignila z 0,93 % na 1 %. Se pravi, zelo jasno se zrcali v teh številkah zaveza političnega razreda k prioriteti za mednarodne orožarje, ne pa k prioriteti za javni zdravstveni sistem. To, kolegice in kolegi, v razmerah epidemije Covida-19 ne bi smelo biti več sprejemljivo, če bomo kupovali havbice, če bomo kupovali oklepnike za operacije na tujem, potem seveda denarja za operacije doma ne bo. In UKC bodo ostali podhranjeni in bolnišnice bodo ostale razsute in ne bo primerne opreme in kadra bo še naprej manjkalo. Je epidemija COVID-19 pokazala zelo jasno to kar v Levici sicer govorimo že od začetka, da je zasebno zdravstvo no go in ni sposobno zagotavljati in pokrivati zdravstvenih potreb prebivalcev in prebivalk. In potem nam minister Tonin očita, češ kako smo v Levici odgovorni, da zasebniki ne sprostijo postelj pa ne sprostijo postelj pa zaradi tega, ker na vsak način vodijo kapacitete zato, da bi zaslužili. Seveda, peljejo jih tržno z zdravstvenimi kapacitetami, delajo kakor z biznis dejavnostjo, ne pa kot s človekovimi pravicami. Predej absurden očitek nam socialistom, ki smo za to, da zasebnih bolnišnic v resnici sploh ne bi bilo, da bi imeli dovolj dober, krepak javni zdravstveni sistem, da je javnih bolnišnic v javni lasti pod javno upravo zgrajenih in vzdrževanih za potrebe prebivalstva dovolj. Pa do tega ne bomo prišli sami od sebe, do teme bomo prišli s politično zavezo, s tem, da bomo izbrali investiranje v zdravniške postelje namesto investiranja v granate in patrone. Brez te politične odločitve pa do tega ne bomo prišli. In zdaj, po epidemiji oziroma v času epidemije COVID-19, predstavnik Vlade še naprej zagovarja privatizacijo zdravstva. Morda mu je ta del malce ušel v tej predstavitvi, je pa zelo jasno s tem, ko se pušča zdravstveno blagajno, ki je plačnik storitev in materiala, zdravstveno podhranjeno. Pa ko se pušča bolnišnice, ki imajo še minuse iz preteklosti, 60 milijonov neizplačanih obveznosti, s tem se ustvarja tenzija v sistemu, finančna podhranjenost, s tem se pripravlja teren za to, da se bo zdravstvo privatiziralo. In vedno bo argument, ja nimamo denarja v proračunu, nimamo denarja v proračunu, nimamo denarja v proračunu… Seveda ne, če ste ga dali za to, da ste kupili oklepnike. In zato ta diskusija ni samo zdravstvo ali orožje, je tudi zato, da zagotovimo in zavarujemo in okrepimo javno zdravstvo, ker trenutna oblast dela vse, da bi javno zdravstvo postalo stvar preteklosti, razen seveda v / nerazumljivo/. Tudi ne drži, da sem o transportnem letalu govoril posmehljivo, je pa res, da je pač to transportno letalo namenjeno oskrbi ekspedicijskega korpusa Slovenske vojske na misijah za tuje interese in ni namenjeno, ne vem, vzdrževanju osnovne blaginje slovenskih državljank in državljanov. Tudi vsako transportno letalo potrebuje svoje zaledje, potrebuje tehnike, potrebuje infrastrukturo, kar nanese tudi kar nekaj denarja. Zdaj, pač to infrastrukturo imaš, zakaj bi imel samo eno letalo, zakaj jih ne bi imel deset. Zakaj ne bi imel cele flote, pa zakaj bi imel to samo v vojski, zakaj ne bi imel celega podjetja, ki je lahko družbeno koristno nalogo transporta potnikov in blaga opravlja. A ja, saj res, saj smo ga imeli, pa ste ga prodali. Saj je sprivatiziralo Adrio Airways. Adria je bila namerno pognala v stečaj zaradi tega, da jo je/ nerazumljivo/ izčrpal in kar na enkrat smo ostali brez letalskega prevoznika, pride epidemija, letala nema. In seveda pač ni neka alternativa za to družbeno koristno nalogo nacionalnega letalskega prevoznika to, da imamo vojaško letalo s prednostno nalogo oskrbovanja ekspedicijskega korpusa. Zelo podobno je veliko manj kot želi minister Tonin prikazati, zgodba z nabavo teh transportnih helikopterjev, češ ja saj bomo kupili transportne helikopterje za to, da bodo iz teh 780 milijonov evrov zato, da bodo te transportni helikopterji družbeno koristni. Ni res. Ni res. Te transportne helikopterje se kupuje za orožarske potrebe. Spomnimo, da je stranka, ki v tem hipu vodi resor za obrambo, konec koncev verjetno usmeritev cele vlade zato, da se nujno medicinsko pomoč, gorsko reševanje in to, kar tudi helikopterji Slovenske vojske počno, v celoti sprivatizira. Ne dolgo nazaj so sklicali sejo odbora na to temo. Danes nam pa minister Tonin iz te iste stranke razlaga, kako moramo kupiti helikopterje za vojsko, da bodo opravljali nujno medinsko pomoč in gorsko reševanje. Ne gre skupaj. Ne gre skupaj, se ne sestavi. Če izločimo iz nalog helikopterjev Slovenske vojske opravljanje nujne medicinske pomoči in gorskega reševanja, potem praktično ostanejo helikopterji v vojski in nabava novih helikopterjev samo za vojne potrebe. Ob tem so ti helikopterji v resnici namenjeni tudi vlogi za podporo specialnim enotam v sklopu sodelovanja s Hrvaško, Bolgarijo, Madžarsko. Tu je na delu pogodba, da imajo, imamo, saj je tudi Slovenija zraven, v okviru Nata specialno enoto. To, kako naj bi kupovali vojaško tehniko in potem nabave vojaške tehnike opravičevali s civilno rabo je za lase privlečeno. Je propagandni »štiklc« za to, da se kupuje orožje, namesto da bi se vlagalo v neke vitalne družbene podsisteme kot je zdravstveni sistem. In podobno tudi drugi argumenti o varnosti vojakov, češ, moramo kupiti oklepnike zato, da bomo zavarovali slovenske vojake na njihovih nalogah. Ja, če vojske ne pošlješ v Afganistan…