Spoštovani predsednik, spoštovana predsednica odbora.

Sam osebno parlament zelo spoštujem, nekaj časa sem tukaj notri prebil. Tudi zato smo danes prišli z izjemno ekipo sem, Ministrstva za obrambo, sicer predstavnik Levice je podcenjujoče govoril o birokratih, vendarle so pa to ljudje, ki so za to domovino veliko naredili.

Danes je z mano načelnik generalštaba Slovenske vojske, pa državni sekretar, pa z mano sta tudi direktor Direktorata za logistiko in pa direktor Direktorata za obrambno politiko, ki bosta lahko potem v nadaljevanju tudi dajala še dodatna pojasnila, ker gre za resno temo, o kateri se je potrebno zelo natančno pogovarjati, ne pavšalno, ne strašiti in ne delati neke umetne navidezne konflikte.

Danes nam je želel predlagatelj predstaviti, da se moramo odločati med varnostjo ali zdravjem. Mi na to izbiro ne pristajamo, ta Vlada je od samega začetka dejala in jasno komunicirala, da je ena izmed njenih ključnih prioritet zagotoviti zdravje in varnost njenim državljanom. Zdravje in varnost, zato Vlado, pri teh dveh dilemah ne more biti izjeme. Oba dva segmenta sta enako pomembna. Zato je zdravstvo kot tudi obrambni sistem pomembna prioriteta te Vlade.

Na nek način se poskuša ustvarjati vtis, češ medtem ko si bodo v zdravstvu morali trgati od ust, bodo na drugi strani v obrambi se kopali v denarju in stvari izbirali kot v supermarketu razvajeni otroci. To enostavno ne drži. Slovenska vojska je ustavna kategorija. Za njo smo se odločili pred 30 leti. In kot institucijo smo jo dolžni negovati in jo tudi vzdrževati. Zgodovina je jasna, bili so številni pomisleki, ali Slovenija svoje oborožene sile potrebuje ali bi bilo boljše razglasiti demilitarizirano območje in Slovenija, tako kot morda še kakšna druga srednjeameriška država, ne bi imela svoje vojske. Ampak takrat je hvala bogu padla odločitev in se je Slovenija odločila za svoje obrambne sile. Če takrat, čeprav s tesno večino, ta odločitev ne bi bila sprejeta, mi danes najverjetneje ne bi živeli v samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji.

In ker nikoli ne vemo, kaj se bo v prihodnosti zgodilo, je pač treba te stvari vedno premlevati s skrbnostjo, nihče si še letošnjega januarja ni predstavljal, da bo hodil okrog z maskami, da bomo za nekaj časa, skoraj v celoti, zaustavili državo. To, kar se danes zdi nemogoče, je lahko že jutri mogoče.

Vsekakor ne sme nastati vtis, čez z obrambo bomo razmetavali, na drugi strani pa za zdravstvo manjka. Najprej nekaj besed glede zdravstva. Kot poslanec sem tej temi posvečal pomembno pozornost in izpostavljal, da ni problem v naših zdravnikih in medicinskih sestrah, ki so visoko usposobljene in so se dokazale in dokazali tudi v tej zdravstveni krizi. Problem je v organiziranosti našega zdravstvenega sistema. V zdravstvenem sistemu se porabi več kot 3 milijarde evrov letno. Za primerjavo, v obrambnem sistemu pol milijarde evrov, tako da bodo ta razmerja nekoliko jasnejša. V zadnjih letih, ko je bila gospodarska rast, se je v zdravstveno blagajno nateklo za 600 milijonov evrov več denarja. Vprašanje pa je, ali smo državljanke in državljani teh 600 milijonov evrov čutili? Ali smo imeli zaradi tega krajše čakalne vrste? Nismo jih imeli. Kar pomeni, da je nekaj hudo narobe s samo organizacijo zdravstvenega sistema.

In ko poslanec Kordiš govori o tem, kako je nedopustno, da privatne bolnišnice nočejo sproščati postelj, jaz se z njim strinjam, je pa za to situacijo odgovorna njegova politika. Jaz ne morem verjeti, da v tej Sloveniji še vedno obstajajo zdravstvene kapacitete bolnišnice in postelje, ki bi lahko zdravile slovenske državljane, in tega ne morejo storiti, zgolj zaradi takih, kot so Levica in podobni, ki predstavljajo to kot hud prekršek, da bi za zdravljenje slovenskega državljana v neki privatni bolnišnici plačala javna zdravstvena blagajna. Zaradi tega so čakalne vrste.

Še hujši nesmisel je to, da državljan, ki se poškoduje in gre na zdravljenje v sosednji Republiki Hrvaški in za to prinese račun v domovino, mu zdravstvena blagajna ta račun pokrije, če pa tovrsten račun prinese od nekega drugega zdravstvenega zavoda v Sloveniji, mu pa tega računa ne pokrijejo. Posledica politike, ki jo vodi Levica. In ta politika vodi v dolge čakalne vrste, vodi v odhajanje zdravnikov. Zaradi tega se enostavno v, smo se v moji poslanski skupini prizadevali, da bi izkoristili vse zdravstvene kapacitete, ki v tej državi obstajajo. Za nas državljane je bistveno samo to: da smo vsi zavarovani, da pri naših plačah plačujemo za zdravstveno zavarovanje, in ko zbolimo, do zdravljenja pridemo čim hitreje. In ni pomembno, pri komu, na kakšen način je ta zavod ali enota organizirana. Pa da ne bom predolgo zaplaval v zdravstvene teme, ker nisem za to danes tukaj, ampak želim pa zelo jasno poudariti, da se ta Vlada zaveda izzivov, ki jih ima zdravstvo, jih je postavila visoko na svojo prioriteto in jih želi v nadaljevanju tudi razreševati. Zato je dilema ali zdravje ali varnost popolnoma odveč, ker ta Vlada bo delala za oboje.

Vse to, kar je bilo očitano, kake hude prekrške sem zdaj v teh treh mesecih delal, naj poslancu Kordišu in njegovim kolegom odgovorim, da vse sem delal na podlagi veljavnih obrambno-varnostnih strateško-planskih dokumentov. Nobenega dokumenta si nisem izmislil sam, nobenega nismo dodatno ustvarjali. O tem, kaj so grožnje in kaj predstavlja nevarnost za Republiko Slovenijo, je bilo še nedavno sprejeto v tem Državnem zboru, in sicer v Resoluciji o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije. Ta hiša, ta Državni zbor je sprejel, kaj za to republiko predstavljajo grožnje. Jaz vam jih lahko berem, pa bom prihranil vaš čas, lahko si jih preberete sami, ampak to piše v resoluciji, ki jo je sprejela ta hiša.

O vseh ostalih zadevah, o katerih bom govoril v nadaljevanju, piše v srednjeročnem obrambnem programu Republike Slovenije 2018-2023, ki je bil sprejet aprila 2018. O transportnem letalu, o katerem ste posmehljivo govorili, piše že v resoluciji o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2025 iz novembra 2010.

Dame in gospodje, ta Vlada ni odkrivala nobene tople vode, pisala nobenih novih belih knjig, ampak zgolj mi ne štejemo, da se je z našo Vlado svet začel od novega vrteti, da so se leta začela na novo šteti, ampak tisto, kar je bilo v preteklosti narejeno, zgolj uporabljamo.

In še ena stvar, ki jo je potrebno poudariti. Vse te stvari, ki so tukaj notri zapisanje, bi Slovenska vojska in obrambni sistem potreboval milijarde. Več milijard. Žal Slovenija v teh okoliščinah tega denarja nima na razpolago. Zato je teh 100 milijonov evrov na leto minimum od minimuma, če želimo, da Slovenska vojska preživi. Kot sem dejal, je ustavna kategorija in dolžni smo jo vzdrževati. In tukaj je potrebno enkrat razčistiti pojme. Jaz nimam težav, če se Levica zavzema za demilitarizirano območje v Sloveniji, ampak naj to jasno pove. Da je za ukinitev Slovenske vojske, da se ji zdi, da Slovenske vojske ne potrebujemo, ni problema. Tudi za take politične stranke je mesto v tem parlamentu. Ampak dajmo biti jasni in čisti v svojih pozicijah. Ne pa vojsko na dolgi rok izmozgati, vse zadeve peljati v tej smeri, da nam propada in da se ne more razvijati. Enostavno se je potrebno odločiti, za kaj smo. In za vse stvari, ki jih počnemo, obstaja nacionalni konsenz, ker za vse stvari, ki jih delamo, obstajajo resolucije in dokumenti tega Državnega zbora.

Če rečem še to. Malo za hec in malo zares. Levica je imela možnost, da vse te stvari prepreči. Zelo jasno poudarjam. Imela je vse možnosti, da te stvari, ki jih zdaj počne ta Vlada, prepreči. In zato, da se bo zgodilo, kar se bo zgodilo, je odgovorna izključno Levica, nihče drug kot samo Levica. Ker če bi oni zagotavljali podporo Vladi Marjana Šarca, te Vlade ne bi bilo nikoli v tem mandatu. Tako da naj najprej pometejo pred svojim pragom, in ko očitajo vse, kaj se zdaj dogaja, in na nek način se moram jaz zagovarjati zaradi svoje učinkovitosti, jim lahko mirno in hladno odgovorim, da če bi zagotovili podporo Marjanu Šarcu, potem seveda vseh teh težav, ki jih imajo, danes ne bi imeli. Mislim, da tudi ni primerno izražanje o birokratih, da naj bi neki birokrati na Ministrstvu za obrambo neke stvari pisali o tem, koliko pripadnikov Slovenska vojska potrebuje. Glejte, obseg in strukturo Slovenske vojske je določil Državni zbor z resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do 2025. In ne neki birokrati na Ministrstvu za obrambo. Zakonodajna veja oblasti. Ta hiša, ta Državni zbor je te stvari določil.

Zdaj pa, če gre na stvari, za katere sem bil danes sem poklican, menda na zagovor, ampak jaz se tega zagovora veselim, ker mislim, da delamo neke dobre stvari. Naj uvodoma povem, da sem 16. junija 2020 prejel pismo predsednika Republike Slovenije, ki prizadevanja te Vlade in Ministrstva za obrambo podpira. Jasno in glasno.

Zdaj pa če gremo lahko na nekaj osnovnih stvari, ki so pomembne pri tem zakonu o zagotavljanju sredstev za investicije vojske v prihodnjih šestih letih. Besedica Nato je bila danes mnogokrat omenjena, seveda v negativnem kontekstu, poslanec vedno pozabi povedati, da je bila takšna odločitev ljudstva, in dokler ta odločitev ljudstva velja, katerakoli Vlada ne more postopati drugače kot tako, kot postopa naša Vlada. Ker to, kar nas nagovarja, poslanec Kordiš govori v smeri, kot da se ne sme spoštovati ljudske volje, da se ne sme spoštovati referendumov in da enostavno delajmo po svoje, tako kot mislimo, da je prav. Ne, ta Vlada spoštuje ljudsko voljo.

Ko smo se na referendumu odločili in ko smo pristopili k severnoatlantski pogodbi, smo sprejeli določene obveze. Pomembna sta 3. pa 5. člen. 3. člen govori o tem, da smo najprej mi sami odgovorni za svojo lastno obrambo in varnost, in potem šele 5. člen, ki govori o tem, da napad na enega je napad na vse. Velikokrat se sklicujemo na 5. člen, pozabljamo pa, da je tukaj tudi 3. člen, ki govori o tem, da smo odgovorni za svojo varnost in da vsaka varnost stane. Da tudi tisti, ki so nevtralni, ki niso v zavezništvu, plačujejo mnogo večje milijone kot Slovenija za svojo obrambo.

Valižanska zaveza 2014 je jasno izpostavila, da naj bi se članice zveze Nato do leta 2024 približale tem 2 % BDP-ja za obrambne izdatke. Nenazadnje je prejšnji predsednik Vlade Marjan Šarec, mislim da konec leta 2018, pisal generalnemu sekretarju Nata in dejal, da bo Slovenija svoje obrambne izdatke dvignila na 1,5 % BDP-ja do leta 2024. Če pa pogledamo, kaj smo doslej vse obljubljali, pa lahko vidite na tej drsnici. Na primer pri naši strategiji vstopa v Nato v letu 2013 smo govorili, da bodo naši obrambni izdatki 2,3 % BDP-ja, pa potem je bil sklep Vlade Republike Slovenije iz junija 2002, da bomo do 2008 namenili 2 %, pa potem v resoluciji 2010, da bomo do 2010 namenili 2,3, pa potem kasneje v resoluciji, kasnejši, da bomo 2 % do 2008, pa potem še v kasnejši resoluciji, da bomo 2 % do 2025.

Te mejnike smo si postavljali sami in vedno smo jih pomikali navzdol. Tako zgledajo naši obrambni izdatki, odkar je Slovenska vojska torej profesionalizirana, odkar je v zavezništvu. Lepo lahko vidite, da so se naši obrambni izdatki tam nekje do konca leta 2009, 2010 dvigovali, da smo prišli na 1,6 % BDP-ja za obrambne izdatke, potem so pa naši obrambni izdatki strmoglavili in se nikoli več niso ustrezno pobrali, in to je bilo na nek način izgubljeno desetletje za Slovensko vojsko. Desetletje, v katerem je vojska žal stagnirala in se ni mogla ustrezno razvijati. Zato je krivično, da se govori o vojski, da ni plačala svoje cene, da v kritičnih trenutkih ni pomagala naroda. Ko je v Sloveniji zarezala tista prva kriza po ekonomski finančni krizi leta 2008, je največjo ceno te krize plačal prav obrambni resor. Takratni obrambni proračun se je dobesedno razpolovil. In od takrat dalje nikoli več ustrezno popravil.

Če se primerjamo z našimi zavezniki, potem ugotovimo naslednje. Da zasedam visoko 25. mesto glede na delež BDP-ja, ki ga namenjamo za obrambne izdatke, kar se pa tiče investicije, smo pa na visokem 27. mestu, praktično predzadnji.

Gremo naprej. Tako da izgledajo obrambni izdatki znotraj zavezništva in lahko ugotovimo, da smo na repu, za nami sta samo še Belgija, Španija in pa Luksemburg, kjer je potrebno za Belgijo in Španijo poudariti, da stvari, ki so jih oni obljubili, da jih bodo realizirali, so jih tudi storili. Torej nikoli niso zavajali, da bodo nekaj storili, potem pa tega dejansko niso, ampak kar so dejali, so tudi naredili. Pri Luksemburgu je posebnost ta, da je njihov BDP izjemno visok in da 0,5 % za BDP nominalno pomeni ogromno sredstev, mnogo več, kot jih ima Republika Slovenija.

Tukaj bi rad samo še izpostavil države, ki že namenjajo 2 % BDP-ja, ker se morda ustvarja vtis, da so to zgolj in samo svetovne velesile, velike države, ampak med njimi najdete različne države, od tistih zelo velikih kot tudi do nam primerljivih manjših, kot so Estonija, Litva, Latvija.

Tako pa bi zdaj izgledali naši obrambni izdatki v primeru, da se bo 2020 zgodil 8 % gospodarski upad, bi to pomenilo, da brez da karkoli storimo, se naš obrambni proračun poveča iz praktično 1 % na 1,18 % BDP-ja. Vmes je bilo zaradi koronakrize zadržanih 62 milijonov evrov, in če bi to ostalo tako, pa ne bo, bi to pomenilo, da smo na istem, kot smo bili pred to krizo. Ampak je bilo v teh 62 milijonov evrov, že polovica tega denarja vrnjenega obrambnemu sistemu.

To pa so deleži, ki jih posamezne države namenjajo izključno za investicije. Za nami je zgolj še Hrvaška, potem smo pa mi. Tako da mi smo daleč od tistih želenih 20 %, krepko pod tem.

Velikokrat se nekateri posmehujejo in sprašujejo, zakaj vojska dobiva negativne, neprimerne ocene na teh letnih ocenah, ko poročajo predsedniku republike, in nekaterim se to zdi smešno, češ a smo res tako sadomazohistični, da si sami dajemo negativne ocene in o tem celo javno govorimo. Ampak potrebno je pogledati realna ozadja, zakaj je temu tako. Mi nismo tako kot kakšna druga vojska, da bi si ocenjevanje prilagali temu, da bi imeli dobre rezultate, ampak so te ocene primerjalne z drugimi državami, s katerimi smo skupaj v zavezništvu. In negativna ocena ni zaradi slabega dela vojakov. Velikokrat je zelo frustrirajoče za vojake, da dobivajo negativne ocene, ker opravijo vsa usposabljanja, svoje delo opravijo z odliko, na misijah so pohvaljeni, doma so pohvaljeni, je težko včasih razumeti te vaje, te ocene. In ključna ugotovitev, zakaj prihaja do negativnih ocen, je, kriva je politika, ker v teh letih ni zagotovila ustreznih sredstev, da bi zagotovili ustrezno tehniko in kadrovsko popolnjenost. Ker če enote niso ustrezno popolnjene in če ni zagotovljena ustrezna tehnika, tukaj zelo hitro pridemo na negativne ocene in to je glavni razlog teh negativnih ocen.

Zdaj pa še ključna sporočila našega zavezništva. Nekdo pravi, da nam Nato narekuje, to morate, ono moramo, Nato nam nič ne narekuje, Nato zgolj preverja, če naredimo tisto, kar smo sami obljubili. Nato nas ni prisili za to, da moramo mi razvijati dve srednji bojni bataljonski skupini, za to smo se odločili sami, lahko bi se odločili za kaj drugega, pa smo se že leta 2006, pred davnimi 14 leti, odločili za to. In Nato zgolj preverja, kako mi izpolnjujemo te cilje. Ne zaradi Nata, ampak zaradi nas vseh in zaradi celotnega zavezništva, da je nek celoten pregled. Neka država reče, mi bomo razvijali to, druga država reče, mi bomo razvijali drugo stvar, in potem ima celotno zavezništvo nek nabor zelo različnih zmogljivosti. In preverjanje je namenjeno temo, da se ugotovi, ali tisto, kar smo sami obljubili, tudi izvajamo, in ne tako, kot nekateri želijo predstaviti, da kar nam oni določijo, mi moramo narediti.

Pri zadnjem pregledu naših obrambnih zmogljivosti iz letošnjega januarja, torej še za časa prejšnje vlade, so bile ugotovitve precej neizprosne. In po vseh teh 14 letih se je počasi nehal uporabljati diplomatski jezik, in med drugim smo lahko v poročilih zasledili tudi naslednje. Da je nezagotavljanje ustreznih finančnih sredstev za obrambo posledica kritičnega pomanjkanja politične volje, s tem se lahko strinjamo. Če od 2006 obljubljamo in nič ne naredimo, potem je jasno, da politične volje. Da Sloveniji obramba ni pomembna in da ne prevzema niti približnega deleža pri zagotavljanju kolektivne obrambe. Razumem tiste države, ki od svojih davkoplačevalcev zahtevajo, da za obrambo sebe in zaveznikov plačujejo mnogo večji delež, kot ga plačujejo mi v Sloveniji, da se sprašujejo, čemu bi oni to počeli, če mi tega sami nočemo početi. Zavezništvo je dvostranska komunikacija, ni samo enostranska dolžnost.

Odlaganje edine naše prioritete, to je srednja bojna bataljonska skupina od leta 2010 naprej, je nedopustno. Prvič smo jo obljubili 2006, da jo bomo zgradili 2010, danes smo 2020, še vedno je nimamo. Odložitev nabave 8x8 predstavlja globoko razočaranje. Ministrica Katičeva je naredila velik posel in ji je treba zgolj čestitati za stvari, ki jih je pripeljala do faze, da bi se te stvari lahko realizirale transparentno, pa je bila potem zadeva, po moji oceni zaradi političnih razlogov, zaustavljena. Naslednja stvar je tudi boleča, da je uporabnost Slovenske vojske omejena na nezahtevne naloge in tako naprej. Nič kaj prijetne ugotovitve.

Posledica tega izgubljenega desetletja, o katerem sem rekel, da je obrambni sistem plačal ceno za tisto prvo finančno gospodarsko krizo, ker se je varčevalo najprej pri obrambi, je to, da je iz tega sistema v tem desetletju odšlo tudi tisoč vojakov. Od leta 2010 pa do današnjega časa imate natančno izračunano razliko, koliko je v posameznih letih bila razlika med prihodi in odhodi. Če je bilo še leta 2010 in 2011 situacija taka, da je recimo bilo več prihodov, na primer je bilo +14 recimo 2011, potem poglejte, kako so se stvari zaostrovale. 2019, torej lansko leto, je iz vojske odšlo 234 ljudi, torej takšna je končna razlika, da je toliko več ljudi odšlo, kot pa jih v vojsko prišlo. Ti trendi so resnično neprijetni, in če teh trendov ne zaustavimo, potem bomo kmalu na tistem, kar je nekdanji načelnik generalštaba general Geder dejal, da ob nadaljevanju teh trendov Slovenske vojske kmalu več ne bo. Jaz sem na tem mestu, da to preprečim, in mislim, da celotna Vlada tudi. Razumem, da del slovenske politike temu ni naklonjen, ampak zaradi stvari, ki jih je sprejela ta hiša, zaradi tega, ker piše v Ustavi, smo to dolžni storiti.

Ko poslušamo predstavnike Levice, poslušamo - kako že? – od Natovih podizvajalcih, o podobnih stvareh, ki naj bi jih ta vojska počela in same negativne in same slabe stvari. Ampak treba je povedati, prvič, da ta vojska je naša, lastna, domača. To je slovenska vojska sestavljena iz naših fantov in deklet, iz naših državljank in državljanov. Ko govorimo o tej vojski govorimo o naših lastnih ljudeh. To je ena zelo pomembna stvar. In vojska ni samo streljanje, niso samo bombe, niso samo operacije, vojska je še marsikaj drugega. In v tej državi vojska počne veliko koristnih stvari. Ves čas se jo na številnih področjih razvija dvonamensko. Poglejte si samo ta podatek sedaj na tej drsnici, kako naraščajo aktivnosti vojske pri gorskemu reševanju in pri helikopterski nujni medicinski pomoči. Če je bilo nekih aktivnosti in akcij 2015 37, poglejte kako je zadeva narasla že v letu 2019. Prišli smo do številke 530. In ta stvar še narašča. Vojska sodeluje in pomaga pri vseh naravnih nesrečah. In tudi te opevane in kritizirane misije so namenjene nam, so namenjene naši varnosti. S prisotnostjo naših vojakov na Kosovu prispevamo k temu, da je v tej državi mir. Če ne bi bilo miru bi bila najverjetneje vojna. V vojni pomeni nove razseljene ljudi, nove težave, nove tragične zgodbe. Skratka, prispevki v teh misijah so namenjeni temu, da se tudi Slovenija zaveže k temu, da v skladu s svojimi močmi prispeva k svetovnemu miru in stabilnosti. Ko sem bil na obisku v Afganistanu leta 2012, kjer je še ena izmed misij, ki je bila ničkolikokrat kritizirana, je presenetila ena izmed stvari, ki je ne bom nikoli pozabil, ko smo vprašali kaj je največja vrednost naše prisotnosti v Afganistanu, in je prišel odgovor z vojaških ust: To, da bodo Afganistanke in Afganistanci deležni izobrazbe. Izobrazba je najmočnejše orožje in izobrazba je dolgoročna najboljša naložba. Nobena razvojna pomoč, nobena vojaška operacija ne more prispevati tako dolgoročno in tako pozitivno kot lahko izobrazba. In tudi zaradi naše prisotnosti v Afganistanu se je tam lahko izobrazilo mnogo več žensk, ki pred tem niti niso smele v šolo, zaradi naše prisotnosti tam je lahko mnogo stotine mladih obiskovalo šole in to je najboljša naložba, ki jo lahko Slovenija da Afganistanu. In jaz sem pač hvaležen našim fantom, ki so pri teh stvareh pomagali v teh državah. Nova pomembna točka tovrstnih stvari bo severna Afrika iz katere zaradi nestabilnosti, zaradi slabega upravljanja, zaradi vojn bežijo številni, odhajajo predvsem najbolj izobraženi, najbolj sposobni in na takšen način še dodatno siromašijo svoje države. In zagotovo je spet naša največja pomoč ta, da pomagamo zagotavljati mir v severni Afriki. S tem bomo pomagali prebivalcem, ki tam živijo in nenazadnje tudi Sloveniji, ker se bodo zmanjšale ilegalne migracije.

Od transportnem letalu, ki, mislim da je heroj te korona krize, da bi lahko bil odlikovan, naš turbo let iz leta 1988, češko plovilo, ki je v tej krizi absolutno oddelal svoje, preletel celotno Evropo po dolgem in počez, opravljal humanitarne lete, opravljal prevoz blaga in materiala, zaščitne opreme. Tukaj imate nekaj podatkov kaj vse je bilo v tem času narejenega. Na srečo pa je, da se žal temu letalu počasi tudi njegova življenjska doba izteka, in da moramo tako ali drugače razmišljati o obnovi te zmogljivosti, o prenovi. Zato govorimo o transportnem letalu. Mi smo v okviru zavezništva v različnih organizacijah, skupinah, ki nudijo tovrsten transportni letalski prevoz. Seveda te stvari niso zastonj. Tudi nekdo, ki te stvari ponujal, je moral nekoč kupiti letalo, mora vzdrževati posadko, kupiti gorivo in podobne stvari in zato, ker smo v teh organizacijah, ima Slovenska vojska določeno število ur naleta, ki jih lahko koristi in jih koristi za to, da pripeljemo osebje ali material na misije in iz misij ali kakršnekoli druge stvari. Seveda pa se tudi v tej korona krizi poskušalo uporabljati tovrstne zmogljivosti za prevoze, ampak se je v nekaterih primerih ugotovilo, da enostavno ugotovilo, da enostavno zadeva ni šla skozi, ker na nekem mestu ni bilo zagotovljene dovoljšne količine zaščitne opreme ali pa je bilo to letalo za obseg zaščitne opreme, ki smo jo imeli, izbrane na kitajskem enostavno preveliko. In da bi te negativne kadrovske trende in pa tudi negativne trende kar se tiče same tehnike, obrnili na bolje, je seveda treba k stvari pristopiti realno in realistično, zato smo prišli na Ministrstvu za obrambo z Zakonom o zagotavljanju sredstev za investicijo v Slovenski vojski v prihodnjih šestih letih. Predvidenih je približno 100 milijonov evrov oziroma nekoliko več na leto v naslednjih šestih letih in to je minimalen in nujen prag za preživetje Slovenske vojske. Dolgoletna prioriteta, ki smo jo imeli dve srednji bataljonski bojni skupini, v naših ciljih je že vse od leta 2006. Zdaj se to prestavlja iz leta v leto. Nazadnje smo v Beli knjigi o obrambi obljubili, da bomo to naredili leta 2030. Zdaj seveda je vprašanje za vsako resno državo, katera država kar 24 let uresničuje svoje dane zaveze. In ko se zdaj govori o tem, da se bo to neracionalno, nespametno in ne vem kako še vse trošil ta denar, je potrebno povedati eno stvar zelo jasno. Če bi želeli zgraditi dve srednji bojni bataljonski skupini, potem bi potrebovali vsaj 135 vozil 8x8, pa 110 vozil 4x4, pa tako naprej, vse to kar tam piše, ker v času te krize seveda vseh teh možnosti in zmogljivosti nimamo, in ker so sredstva omejena, smo zadevo zracionalizirali na tisti minimum, ki pa ga mora vojska imeti za preživetje, to pa je, da vsaj zgradimo ogrodje vsaj ene bojne bataljonske skupine in tam piše, to je ca. 50 vozil 8x8, 50 vozil 4x4, dva transportna helikopterja, 1 transportno letalo, infrastruktura in osebna oprema vojakov.

Glede teh slavnih 8x8 vozil, ki so v Sloveniji na nek način stigmatizirana, vsaki od teh stvareh govori, je malo manj kot obtožen že ne vem kakšnega kriminala. 50 vozil Slovenija potrebuje za zagotavljanje varnosti svojih lastnih vojakov. Jaz kot minister sem prvi, vi kot Državni zbor pa drugi zadolžen za to, da če naše vojake pošljemo nekam, da jim tudi zagotovimo ustrezno varnost, da jim zagotovimo ustrezno varovanje. In če bi se naši vojaki, ki so se na misiji prevažali v Humvee pred letu in zapeljali na mino, prevažali v tem 8x8 kolesniku, potem bi bili najverjetneje danes vsi živi in zdravi, tako pa imajo nekateri še danes trajne posledice. Tam kjer zagotavljamo mir, ne delujemo ofenzivno, delujemo v smislu zagotavljanja miru, je pa ogromno nasprotnikov, ogromno improviziranih eksplozivnih sredstev, ki lahko ogrožajo varnost in življenja naših vojakov. Tako, ko stigmatizirate ta vozila in ko o teh vozilih govorite zelo negativno, takrat pomislite, da odločate o življenju in smrti tudi naših vojakov, kar pa ni kar tako. In številka 50 ni taka, da bi se iz tega delalo norca, da bi prekomerno zagotavljali tovrstna vozila, ampak je, kot rečeno, racionalizirano na tisto najnujnejše kar potrebujemo. Glede vozil 4x4 za enkrat še vedno uporabljamo humveeje in jih bomo porabljali dokler se jim njihova življenjska doba ne bo iztekla, so pa ta vozila 4x4 še bolj varna, ker imajo podvozje v, ker v primeru minsko eksplozivnih sredstev zagotavlja še večjo varnost. Transportna helikopterja, ne kupujemo bojna helikopterja, ne kupujemo neka ofenzivna helikopterja, ki jih ta država potrebuje. Naša helikopterska flota je izjemno stara, žal. Ko jaz kot minister dobim poročilo in označeno z rdečo in zeleno koliko je naših helikopterjev plovnih, je včasih slika zelo neprijetna, ker je zaradi starosti naših helikopterjev zelo veliko časa so na raznih vzdrževalnih in popravljalnih delih in kot sem vam v prejšnjih slajdih pokazal naši vojaški piloti opravljajo ogromno dela pri helikopterski nujni medicinski pomoči, pa tudi pri gorskem reševanju in logično je, da enostavno je treba tudi to floto posodabljati.

Glede transportnega letala smo že povedali. Mi ne kupujemo ali pa ne bomo kupovali nekih pregrešno dragih velikanskih transportnih letal, s katerim ne bi vedeli kaj početi, ker bi bil strošek vzdrževanja tako velik kot je skoraj obrambni proračun Republike Slovenije, ampak razmišljamo o nam primernih letalih, letalih, ki bodo imeli doseg v območju, kjer tudi delujmo in kjer bodo lahko pripeljali neko ustrezno težo opreme in osebja.

Glede infrastrukture. Ne vem koliko poslancev Odbora za obrambo ste že obiskovali morda tisti v Odboru za zdravstvo manj, govorim o naših vojašnicah in infrastrukturi, ki jo ima ta obrambni sistem. Večji del te infrastrukture je še iz časov bivše JLA je še morda iz samih začetkov teritorialne obrambe. Ti objekti so dotrajani, stari in ko danes gledamo koliko vse to stane obnova, vzdrževanje teh objektov, enostavno velikokrat pridemo do zaključka, da je ceneje in racionalneje za to državo, če bi te objekte enostavno porušila in zgradila popolnoma nove. Poskušali bomo z nekim projektom, kjer bi zgradili eno tako referenčno vojašnico, kjer se da pokazati, da se z ustreznimi sredstvi racionalno da zgraditi tudi ustrezno infrastrukturo. In kar je zelo pomembno, osebna oprema vojakov, jaz verjamem, da nekateri mislite, da je uniforma lok in frača vse kar vojaki potrebujejo, ampak danes so stvari mnogo bolj kompleksne, mnogo bolj zahtevne. Ravno včeraj sem bil na Medvedjaku, kjer sem polagal venec pri tisti tragični bitki, ki se je zgodilo na Medvedjaku, ko je agresorska JLA raketirala tisti konvoj, blokado transportnih vozil in tam je bil ubit tudi en pripadnik Teritorialne obrambe gospod Uršič, in ko sem se pogovarjal s svojci in pripadniki Teritorialne obrambe, ki so dol sodelovali, pač zadel ga je del izstrelka v glavo, če bi imel čelado bi najverjetneje preživel. Takratni teritorialci so se bojevali s kapami in ne s čeladami. In tudi zato je to zgolj eden izmed primerov, ki je zelo pomemben in kaže na to, kako pomembna je tudi osebna oprema naših vojakov in tudi s tem zakonom bomo to opremo zagotavljali.

Če bodo šle zadeve v prihodnosti tako, kot so predvideni izračuni, potem bodo naši obrambni izdatki do leta 2026 rasli približno takole: do leta 2022 naj bi dosegli 1,5% BDP, do leta 2026 pa 2 %. Zeleno so investicije, rdeče operacije in modro osebje oziroma plače. V to zeleno je na nek način zakon o katerem se tudi pogovarjamo. Ti izračuni so narejeni na predpostavki, da bo letošnji upad BDP 7 % in da bo v prihodnjih letih povprečna gospodarska rast 3 % letno. Na teh osnovnih parametrih in na teh vhodnih podatkih so narejeni ti izračuni. Tako bi izgledal obrambni proračun v prihodnjih letih ob sprejemu tega zakona.

Za konec pa še naslednje. Ta zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski, ki je sedaj s strani nekaterih zelo negativno obravnavan, še enkrat poudarjam, da to ne gre za zakon, ki bi zagotavljal eno specifično investicijo, ampak smo v okviru enega zakona zbrali vse investicije, ki jih bo Slovenska vojska peljala v prihodnjih šestih letih. Ko pravite, da je treba ta zakon odpovedati, potem pravite po drugi strani, da je treba Slovensko vojsko ukiniti, ker brez tega zakona vojska v prihodnjih 6 letih ne bo imela nobenih investicij. In so to zagotovo minimalna potrebna sredstva za preživetje Slovenske vojske. Načelnik Generalštaba bo potem kasneje lahko povedal po izračunih, ki jih je naredila vojska, da so sredstva, ki bi jih potrebovala vojska mnogo večja, ampak to je trenutno največ kar lahko v državi zberemo za te namene. Predvsem pa bi ta zakon pomenil tudi bistven premik v zagotavljanju višje stopnje naše nacionalne varnosti. Ker najprej smo sami odgovorni za svojo lastno varnost, pa nenazadnje tudi večjo kredibilnost v mednarodni skupnosti. In nenazadnje imel bo tudi pozitivne učinke na slovensko gospodarstvo. Tudi zakon predvideva, da je v vseh teh investicijah potrebno ves čas obveščati slovensko gospodarstvo in jih v največji možni meri tudi v vseh zadeve vključevati.

Tako da zaključim s tem, za trenutno Vlado Republike Slovenije sta pomembni obe vrednoti, tako zdravje kot tudi varnost. Zato bo Vlada v prihodnosti namenjala vse napore, da zagotovi ustrezna sredstva za investicije na področju zdravstva, kot tudi na področju obrambe. Zato vlada ni dileme, pomembni sta obe področji.