Govor

Hvala predsednica.

Glede vprašanja gospoda Nemca, pravilno je ugotovil, da je nosilec obiska 13. julija predsednik republike gospod Borut Pahor, se pa obiska udeležujem tudi sam, včeraj smo bili v kontaktu še z kabinetom italijanskega zunanjega ministra Di Maia, Luigija Di Maia, kar pomeni, da bomo v skoraj mesecu dni v bistvu trikrat bova sedela skupaj z italijanskim zunanjim ministrom države, s katerimi ima Slovenija drugo največjo trgovinsko partnerica, tretja največja investitorica in kar se tiče turizma tudi druga najpomembnejša država za v bistvu ponujanje naših turističnih storitev, kar pomeni zelo pomemben premik pri sodelovanju z našo zahodno sosedo. Dogajanje v zvezi s skupnim programom slovenskega predsednika republike gospoda Pahorja in italijanskega predsednika gospoda Mattarelle buri duhove iz meni neznanih razlogov, gre za v bistvu dogodek, ki se v zgodovini sodelovanja med Italijo in Slovenijo še ni odvil, gre za izjemen simbolni dogodek, ko bo Italija ob stoletnici požiga narodnega doma ta narodni dom predala slovenski manjšini v Italiji, gre za izjemen simbolen pomen, ki bo v bistvu na nek način dal roko na obeh straneh meja in ponudil novo priložnost za še okrepitev sodelovanja in v tem pogledu lahko samo pozivam vse, ki imate kakršenkoli vpliv ali pa odmev v javnosti, da iz morebitnih nesoglasij na tem primeru ne delate kakšne večje zgodbe. Na srce polagam, da gre za nov list v knjigi sodelovanja med Slovenijo in Italijo, da gre za dogodek, ki ga podpira tudi dežela Furlanija – Julijska krajina, ki je politično drugače usmerjena kot veste uradni Rim, ampak kljub temu gre za tako pomemben dogodek, da vprašanje o namenu in rezultatu tega srečanja mislim, da je odveč, sam od sebe je dovolj poveden in verjamem, da bo v tem pogledu tudi v prihodnje percipiranje odnosov med Slovenijo in Italijo in tudi vprašanje skupnega spomina imelo zelo trdno osnovo, doseženo na najvišji politični ravni, da tudi v vseh ostalih ravneh in sferah tovrstno, bom rekel, sodelovanje postane poglavitno načelo odnosov med predstavniki obeh narodov. Samo en popravek v zvezi s skupnim poročilom slovensko-italijanske zgodovinske komisije, to je edini potrjen dokument, ki velja, ki sta ga sprejeli obe strani in je edinstven dokument usklajenih strokovnih pogledov na zgodovino dveh sosednjih evropskih narodov. In kadarkoli boste slišali mene ali pa koga iz zunanjega ministrstva komentirati dogodke, bomo vedno izhajali ravno iz te skupno sprejete in potrjene slovensko-italijanske zgodovinske komisije in pogleda, ki je bil tu sprejet.

Kar se tiče vprašanje gospe poslanke Irgl o konkretnih korakih in sodelovanjih, kot veste je bila slovenska diplomacija v prvih treh mesecih, zdaj če uporabim ta izraz, rahlo invalidna iz enega preprostega razloga, ker ni bilo možno osebno tkati vezi s kolegi zunanjimi ministri, sem pa ta čas zelo aktivno porabil za to, da sem v bistvu vodil avdio-video konference praktično z vsemi zunanjimi ministri evropskih držav in pa tudi ključnih strateških partneric. To je pripomoglo tudi k dobremu sodelovanju, kolikor je bilo to pač mogoče v času krize, pandemije COVID-19, ko je bilo treba usklajevati in klicati posamezne zunanje ministre tudi za to, da smo kakšno dobavo hitreje speljali, kot bi jo drugače, ko pa je s pač 1. junijem potovanje bilo omogočeno, ko smo sprostili te tudi pač meje s sosednjimi državami in tudi z ostalimi državami, ki izpolnjujejo pogoje za sproščen promet, pa seveda smo tudi aktivno pristopili k osebnim obiskom, v bistvu to, kar diplomacija mora početi in kar je ključno zdaj v tem času post covid, ki še očitno ni post covid, ampak kljub temu, ko imamo še odprte meje ravno zaradi zagotavljanja normalnega delovanja gospodarstva. Tako sem v manj kot mesecu dni gostil v Sloveniji vse 4 zunanje ministre sosednjih držav, hkrati pa sem tudi dvakrat odšel na obisk v tujino in sicer k severni in zahodni sosedi. V petek gostim nemškega zunanjega ministra. V kolikor bomo uspeli s povezami, kot veste Slovenija trenutno nima letala in zato je nemogoče obiskovati destinacije, ki so dlje od pač dostopa z osebnim avtomobilom. V glavnem želja po tem je, da čimprej obiščem tudi Bruselj in v tem pogledu želim pač naprej tkati te vezi, da bo v prihodnje delovanje Vlade Republike Slovenije maksimalno podprto s podporo tudi ostalih partneric in pa seveda, da v luči priprave na predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije, da predhodno se uskladimo z našim stalnim predstavništvom in pa seveda tudi s ključnimi odločevalci v Bruslju. Toliko.