Hvala za besedo, spoštovani predsedujoči. Spoštovani poslanke in poslanci.

Na sindikatu smo, bom rekel z delovanjem varuha dobro seznanjeni. Na nas se obrača veliko kmetov, izražajo probleme, jih tudi na uradni komunikaciji prenašamo naprej do varuha v kolikor se nam zdijo pomembni. Tukaj bi rad izpostavil zopet zadeva, ki je bila že izpostavljena – posamezniki so v strahu, nočejo se izpostavljati, zato se večkrat obrnejo na sindikat, da prenesemo te zadeve, ki se dogajajo na trgu. Omenili bi še eno zadevo. Opažamo, da je, tako kot večina slovenskega kmetijstva v zadnjem času, tudi varuh s strani medijev skoraj v celoti odrezan. Tudi ministrstvo tukaj s svojo piar službo ne naredi tistega, da bi naredilo prodor, da bi objave varuha prišle v javnost. Dejansko sploh niso objavljene, lahko pogledate spletno stran in potem medije, če boste kje kaj zasledili isto novico – je ne boste zasledili.

Bi se pa osredotočil mogoče na dejstvo, da so zmeraj vse krivi kmetje. V času koronakrize smo spoznali, bom odkrito povedal, sindikat je predlagal, da se zapre uvoz zelenjave v Slovenijo, lahko bi to naredili. Zakaj? Zaradi tega, ker se iz žarišč pripelje zelenjava v dveh, treh dneh v Slovenijo. Se pravi pripelješ v karanteno potencialno okuženo zelenjavo in imaš kar naenkrat veliko bolnih. Tega si Slovenija ni upala narediti, ni si pa upala narediti zaradi, ker, vam bom odkrito povedal, da v Italiji, v Španiji pridelujejo vrtnine na sužnjelastniški način, pridelujejo jih delavci za evro ali nekaj evrov na uro. In seveda slovenski kmet, ki mora plačevati vse davke in vse in preživeti družino si ne more privoščiti, da bo sam delal za isto in preživel, ker ne more preživeti, takega načina delovne sile si pa v Sloveniji - bog ne daj - niti ne smemo predstavljati, da bi ga imeli. Zato ne bomo nikoli konkurenčni tem cenam. To je sužnjelastniško pridelana zelenjava in to podpira neoliberalna ekonomija. In prej je bilo že omenjeno, ne more biti slovenski kmet konkurenčen – če hoče konkurirati tej zelenjavi, je dejansko obsojen na zelo, zelo hiter propad. In vemo, da to pomeni tudi propad kmetije, pomeni propad delovnega mesta, ki ga je gradilo nekaj generacij.

Zato mi je žal, da se nismo iz te koronakrize nekaj naučili in začeli povezovati nekih verig, katere bi lahko naredili. Moramo pa ugotoviti in direktno jasno povedati, da smo kmetje kot najšibkejši člen tudi največkrat izigrani. Omenjeno je bilo mleko. Ja, mlečna veriga, mlečni sektor super je preživel – a res? Kaj pa 20 % padec cene pri kmetih, a jo je kdo omenil? A je v trgovini cena mleka za porabnika padla 20 %? Temu se reče uspešna zgodba? Ne vem. Ne vem, če je to uspešna zgodba. Res je, da cena ni še bolj padla, ampak dejstvo je, da zopet je nastradal kmet. Enako je bilo pri govedu. Kmetje so dobili tistih 100 evrov dodatka na govedo, ki so ga dali v klavnico - v petek je bilo to objavljeno, v ponedeljek je cena padla za 20 centov po kilogramu. Kaj je imel kmet od tega? Nič razen davčne obveznosti, ki jo bo imel v naslednjem letu, ker se mu šteje to kot prihodek. V času koronakrize nismo kmetje dobili nič. Odkupne cene so padale, v trgovini so se pa dražile. Počasi bo treba razmišljati, da je tudi to ena od nepoštenih praks. Trgovci so objavljali piknik-akcije v začetku maja, da bodo pikniki za 1. maja že 15 dni prej. Slovenski kmetje niso mogli prodati govedine, po drugi strani so bile pa hladilnice polne govedine iz drugih držav članic, ki se med drugim še zdaj prodaja, ker jo je treba prodati in slovenske govedine ni mogoče prodati.

Tudi direktor zbornice je omenil, da so nekateri to uporabili za svoj kratkoročni profit. In težko se je potem pogovarjati o nekih dolgoročnih zadevah. Dejstvo je, da se kapital, da se primar - kmetijstvo in pa potem naprej – izčrpava, saj se kapital oziroma vsa vrednost seli po verigi navzgor v sekundar in v terciar. Kako naj potem pristopimo h gradnji te verige, če vidimo, da se ves kapital usmerja navzgor po verigi, kmetje pa moramo svoje pridelke prodajati pod ceno samo zato, da prodamo? Ker je pač žival toliko stara, jo je treba prodati, ker je pač solata, da ne bo šla v vrh, jo je treba prodati – nimaš kaj drugega, ne moreš si privoščiti, da je ne prodaš, ker imaš potem še večje stroške.

Sledljivost v verigi je v Sloveniji popolnoma zabrisana. Tako ali drugače, urad za varno hrano je v maju naredil nadzor in na 170 mesnicah je mislim, da celo v 10 primerih odkril potvorbo porekla mesa. Da ne govorimo potem, ko se to meso zmeša v neke izdelke ali kakorkoli drugače. Tukaj bi radi poudarili še oglaševanje »slovensko«, »domače«. S tem se dela slovenskim kmetom ogromno škode, kajti vse se oglašuje »slovensko, domače«, trgovci to izrabljajo, dejansko pa od tega Slovenija kot sama in kmetijstvo na žalost nima veliko.

Bi pa mogoče en predlog podal. Na občem zboru sindikata je bila podana zahteva, da se za pridelke, kmetijske pridelke, kjer je pač cenovno nesorazmerje, da Slovenija uvede ogljični davek na transport in se s tem omogoči neko cenovno izravnavo. Kajti nimamo želje, da bi slovenski kmetje obogateli, imamo samo željo, da bi imeli enak standard, kot ga imajo drugi delavci, da bi lahko svojim družinam omogočili enako življenje in da bi se lahko normalno razvijali in pridelovali zdravo, kakovostno, varno hrano za slovenske državljane.

Hvala.