Govor

Jože Podgoršek

Hvala lepa. Lep pozdrav vsem sodelujočim, lep pozdrav tudi vsem deležnikom. Spoštovani predsedujoči, hvala za besedo.

Tema, o kateri se danes pogovarjamo, je izredno pomembna za slovensko celotno kmetijstvo. Naj omenim, da smo se zlasti v zadnjih tednih, mesecih v času koronakrize naučili vsaj enega oziroma smo vsi skupaj dojeli vsaj eno dejstvo. In sicer, da moramo čim prej vzpostaviti čim bolj učinkovite verige tako med posameznimi pridelovalci kot v celotni verigi od primarnega pridelovalca do končnega kupca, kajti v tem času se je pokazalo dejstvo oziroma je bilo dejstvo, da delujoče verige delujejo tudi v času največje krize. Upam si trditi na glas, da praktično noben pogodbeni artikel ni ostal neprodan v mesecu marcu, aprilu, maju. Pustimo, jasno, vinski sektor, ki je utrpel največjo krizo zaradi znanih razlogov / nerazumljivo/, ampak pri ostalih zadevah je zadeva bolj ali manj tekla nemoteno. Imeli smo velike težave v tem sektorju kmetijstva pri tistih deležnikih, ki so samostojni igralci na trgu ali pa samostojni pridelovalci in zato bomo še v tem programskem obdobju, predvsem pa v naslednjem programskem obdobju, še bolj intenzivno tudi z različnimi ukrepi, finančnimi ukrepi, spodbujali povezovanje in sodelovanje teh deležnikov, ker, kot sem že omenil, je to verjetno neka garancija, da bomo lahko tudi v težkih časih nekako uspeli prodati tisto, kar pridelamo na kmetijskih gospodarstvih, da bodo lahko živilska podjetja predelala to hrano v proizvode, ki jih lahko potem na koncu preko trgovskih verig ali kjerkoli že tudi potrošniki kupimo.

Posebej bi izpostavil primer res dobre prakse, kjer smo se znali povezati in na nek način tudi izničiti nepoštene prakse ali pa nedovoljena ravnanja kot jih v zakonu omenjamo. To je bil mlečni sektor. V tem sektorju smo znali povezati praktično kmete, zadruge, živilska podjetja in trgovce. In je bil mesec maj mesec slovenskega mleka, kjer smo vsi razumeli pomen tega sodelovanja med sabo in en del problema, ki bi se sicer pojavil, rešili že v samem sektorju. In v tem mesecu, si upam trditi, je ta sektor deloval brez nekih nepotrebnih motenj, ki jim lahko rečemo tudi nedovoljena ravnanja ali nepoštene prakse. To pomeni, da znamo. Tudi v Sloveniji znamo, če hočemo. In bomo morali to narediti. In ko bomo znali povezati, kar je že predsedujoči lepo omenil in kar izhaja tudi iz resolucije Naša hrana, podeželje in naravni viri po letu 2021, če bomo znali povezati deležnike, potem bo tudi veriga delovala bolje, brez ali pa z bistveno manj nedovoljenih ravnanj in nepoštenih praks ko govorimo o odnosih, zaradi česar smo danes tukaj – govorimo o odnosih v tem poslovnem svetu.

Po našem mnenju in tudi ko pogledamo nekatere druge države, ki podobno urejajo razmerja v verigi preskrbe s hrano, menimo, da sicer lahko nadgradimo tudi pristojnosti in varuha in agencije za varstvo konkurence, vendar verjetno ne rabim ponavljati, da, verjetno vsi veste, sem bil sam prvi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano do prevzema funkcije državnega sekretarja. Tri leta in pol sem opravljal to funkcijo in si upam trditi, da se tudi s temi pristojnostmi, da doseči morda še kaj več kot pa, če bi imel varuh pristojnosti, ki jih ima AVK.

Zakaj si upam to trditi? Zato, ker je komunikacija z deležniki, ko se vzpostavi zaupanje med varuhom in deležnikom posameznikom - živilcem, kmetom, trgovci, če hočete, z vsemi -, je ta komunikacija lahko bistveno bolj ciljno usmerjena brez bojazni, ker za varuhom ni nikoli prišel niti odločba niti kazen, kot je sedaj, ne more priti in te bojazni ni v tej komunikaciji, torej se lahko odkrito pogovarjamo k iskanju rešitev. res je, da verjetno smo v slovenskem prostoru v poslovnem svetu še daleč od tega običajnega najbolj razvitega tudi v evropskih ali pa najbolj razvitih evropskih modelov sodelovanja in poslovanja, kjer recimo zlasti skandinavske države ne razumejo, zakaj mi rabimo varuha, ker pač tam sistem teče. Mi v Sloveniji ga pač potrebujemo zato, ker moramo imeti nekega glasnika, ki opozarja na nepoštene prakse. In varuha s tega zornega kota tudi na našem ministrstvu ali pa tudi zdaj gledamo kot tisti vmesni člen med posameznim deležnikom in med agencijo za varstvo konkurence, ki opozarja oziroma prijavlja nedovoljena, domnevno nedovoljena ravnanja. Poudarjam domnevna, ker varuh nima pristojnosti odločanja o tem ali je neko ravnanje nedovoljeno ali ni, ampak ima pa pristojnost prijave. Zakaj to poudarjam? Zato, ker se pogosto srečujemo do tega, da niti največji deležniki v verigi preskrbe s hrano se ne upajo izpostavljati do te mere, da bi sami pisali prijavo na agencijo za varstvo konkurence, in v tem delu je varuh odnosov verigi preskrbe s hrano lahko zelo dobrodošel vmesni člen v tej komunikaciji, ko neko nepošteno prakso znamo predstaviti in pripraviti prijavo na agencijo za varstvo konkurence, ki jo potem skladno s svojimi pristojnostmi, ki jih ima pa seveda praktično vse pristojnost, obdela. Naj omenim, da smo tudi v tem delu tudi preko našega ministrstva okrepili agencijo za varstvo konkurence, kjer zagotavljamo finančna in materialna sredstva za delo dveh zaposlenih na agenciji za varstvo konkurence. V letu 2019 je prišlo do realizacije tega sklepa in torej že več kot eno leto ima agencija za varstvo konkurence dodatne ljudi, financirane iz našega, okej, iz našega ministrstva, čeprav agencija za varstvo konkurence ne spada pod naš resor.

Naj pa omenim, pa bom s tem tudi počasi zaključil, verjetno prepričan sem, da bo vsebino poročila predstavil varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, naj omenim, da je skladno z zakonom varuh samostojen organ. Naše ministrstvo skrbi samo za tehnični »suport«, ne za vsebinski. Torej je samostojen organ in kot takšnega ga tudi mi jemljemo. Naša skrb je, da mu pomagamo v tehničnem smislu skladno z zakonom in pa skladno z uredbo o delovanju varuha, torej, da mu pomagamo tudi pri pripravi na morda kakšne sejemske prireditve, na tiskovne konference, pri javnem naročanju za potrebe varuha, raziskave ali pa kakšne morebitne nakupe in tako naprej, medtem ko v vsebinskem delu je varuh neodvisen in tudi to neodvisnost želimo ohranjati v bodoče. In kot takšen varuh tudi letno poroča, zato smo danes tukaj, z letnim poročilom vladi, ki se s tem letnim poročilom seznani – ga ne potrjuje, se seznani, in tudi sklep vlade je bil seznanitveni sklep.

Toliko na kratko, pa bi morda še potem ob kakšnem vprašanju še kakšno dilemo skušal pomagati zapreti.