Predsednik, hvala lepa za dano besedo.

Pozdrav državnemu sekretarju in namestniku generalnega direktorja policije!

Danes obravnavamo nezakonite prehode državne meje, ki so že, žal, nekaj let pereča tema in te težave se, kot ugotavljamo, še povečujejo. Ne glede na covid-19 krizo, ki je morebiti to število nezakonitih prehodov zavrla, pa vendar policija danes tukaj od dveh predstavnikov ugotavlja, da ta trend spet strmo raste; seveda to povzroča dodatno zaskrbljenost. Če sem pravilno slišal namestnika generalnega direktorja, je ta številka danes že tam čez 5 tisoč 300. Ta procent se zmanjšuje napram prejšnjemu letu, kar je logično. Od 1. januarja do 30. junija letos so obravnavali skoraj 5 tisoč nezakonitih prehodov in zdaj ta številka, se bojim, da bo res eksponentno rastla in dosegala nove nezavidljive rekorde. Ta nevarnost pa v praksi raste, kot smo slišali tudi državnega sekretarja Kanglerja, z zgoščevanjem migrantov v Bosni in Hercegovini; gospod Kangler je govoril o tistem zbirnem centru, kjer naj bi jih bilo 7 tisoč, po nekaterih ocenah jih je še več, 10 do 15 tisoč. Seveda to predstavlja, da to ne bo samo migrantski val, sam to ocenjujem kot nek cunami. In ob tem, kot je prej kolega iz Nove Slovenije opozarjal na to državo, ki je v svojih izjavah takšna in drugačna, se pravi, Turčijo, ki vedno grozi z odpiranjem mej; tu se nikoli ne ve, kaj se lahko zgodi, in tu lahko ta val dobi neke res velike razsežnosti.

Vendar, kaj pa na obstoječi zakonodajni ravni narediti oziroma kaj morebiti dopolniti. Sekretar Kangler je govoril o 37.a členu Zakona o obrambi, se pravi, o aktivaciji Slovenske vojske na slovensko-hrvaški meji. Se pravi, da bi to širšo državno mejo varovali tudi naši, slovenski fantje, slovenski vojaki. Tu je pa nekako, ker smo vseeno zakonodajna hiša, ta 10.b člen Zakona o tujcih, ki bi vendarle zaostril pogoje tujcev v državo ob zaostrenih razmerah, ki smo jim bili priče zdaj v času covida-19 krize, ob upoštevanju seveda napotil Ustavnega sodišča; to pa je tista predpostavka, ki je že predhodno člen razveljavila. In zdaj, ker je pač v javni obravnavi, naj še spomnim na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o mednarodni zaščiti, do 22. julija je to v javni obravnavi, se pravi, je zadeva odprta še dva tedna. In glede na to, da se število prošenj povečuje, se pravi, zaostriti pogoje in predvsem preprečiti zlorabe samega postopka pridobitve mednarodne zaščite. Po statistiki, ki nam je bila predstavljena, v letu 2019 so predvsem polovico, če rečemo čez palec, prošenj za mednarodno zaščito vložili prosilci iz Alžirije, Maroka in Tunizije. Kaj so med razlogi navedli za mednarodno zaščito, ekonomske narave so bili ti razlogi. Tako tu v kontekstu oziroma svojstvu ekonomske narave je večina prošenj tudi na nek način potem vloženih z namenom zlorabe samega postopka mednarodne zaščite. Zato se mora to področje nedvomno zaostriti. In jaz upam, da bo vsa ta zakonodajna raven za boljše varovanje meje pripomogla k temu, da Slovenija v prihodnosti ne postane nekakšen migrantski žep, kajti to je tisto, kar si verjetno najmanj želimo.

Hvala.