Spoštovani gospod predsedujoči, hvala za besedo.

Spoštovani gospod državni sekretar, spoštovani vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije, spoštovane kolegice in kolegi!

Danes imamo na odboru obravnavamo Poročilo o nezakonitih prehodih hrvaško-slovenske meje, ki ga je pripravila policija. Obenem se vam iskreno zahvaljujem tudi za posodobljene podatke, s katerimi smo bili tudi danes seznanjeni. Vsem pripravljavcem se zahvaljujem za vsebinsko zelo dobro pripravljeno in pregledno poročilo, ki zajema zelo zanimive in ključne podatke, s katerimi si lahko vsak bralec ustvari zelo podrobno sliko problema nezakonitih prehodov oziroma, kot mi v Ilirski Bistrici temu rečemo, nezakonitih migracij.

Sam prihajam iz obmejne občine, katere občinska meja sovpada s hrvaško-slovensko državno mejo. Sam te številke in grafikone ne le berem, ampak jih osebno tudi doživljam, saj se zavedam, da problem nedovoljenih migracij ostaja in se bo v prihodnosti še stopnjeval. Podatki iz poročila nam povedo, da se je v obdobju med 1. januarjem 2020 in 14. 6. 2020 število ilegalnih prehodov državne meje glede na lansko leto zmanjšalo, povzeto iz poročila, leta 2019 4 tisoč 974 oseb, leta 2020 3 tisoč 873, kar ni zanemarljiva številka. Če gledamo samo suhoparno statistiko, ugotovimo, da je to minus 21,1 %, ko pa poročilo pogledamo bolj podrobno, iz njega izluščimo tri ključne podatke. Prvič, podatki kažejo, da je število ilegalnih prehodov v mesecu januarju in februarju bistveno višje kot leto poprej; če pogledamo januar posebej, ugotovimo, da je letos bilo 91 % več prehodov kot lansko leto, meseca februarja pa 73 % več prehodov; če združimo ta dva meseca, se pravi, januar in februar, dobimo podatek, da je bilo letos 81 % več prehodov kot lansko leto. Druga točka, z zaostritvijo razmer v Sloveniji in regiji zaradi virusa covid-19 smo v Sloveniji razglasili epidemijo 13. marca 2020, številke kažejo, tudi zaradi zaprtja meja na balkanski poti, da so se nedovoljeni prehodi zmanjšali, zelo pomembno, a, žal, ne zaustavili. Tretja točka, številke v mesecu maju nakazujejo strmo rast ilegalnih prebežnikov, ki bo v naslednjim mesecih, gledano iz projekcije podatkov, z veliko verjetnostjo presegla trend iz lanskega leta; to lahko tudi iz teh podatkov, s katerimi smo bili danes seznanjeni, sklepamo iz dodatnih pojasnil policije.

Če v nadaljevanju pogledamo prerez državljanstev, prevladujejo državljani Maroka in Pakistana. Vidimo, da državljani skoraj celotnega preostalega sveta smatrajo balkansko pot in s tem pot skozi Slovenijo kot najlažji vstop v Evropsko unijo, s čimer zlorabljajo inštitute mednarodne zaščite za ekonomske migracije in ne beg iz političnih ali varnostnih razlogov v državah izvora. Vsi nadaljnji kazalci iz poročila, od prošenj za mednarodno zaščito, nedovoljeni vstopi, kršitve s področja nedovoljenega prebivanja, prijetje oseb od tujih varnostnih organov, posredovanje oseb tujim varnostnim organom, kažejo na to, da se je število v obdobju primerjano z letom 2019 sicer zmanjšalo, vendar le na račun virusa covid-19 v smislu začasne zaustavitve v državah na balkanski poti. V tej smeri je zgovorna tudi izjema, da je policija letos obravnavala več primerov izmikanja prebežnikov na mejni kontroli, in če pogledamo podatke, so letos ugotovili 4,5 % več kršitev.

V nadaljevanju bi rad poudaril, da v ozadju podatkov iz poročila ostaja pereč problem zelo dobro organiziranih kriminalnih združb. Sam menim, da bi na tem področju z dodatnimi ukrepi in večjo vlogo Slovenske vojske na južni meji bistveno pripomogli k odkrivanju večjega števila kriminalnih združb za tihotapljenje nelegalnih prebežnikov, obenem pa poskrbeli, da bi se te tihotapske poti obrnile proč od slovenske meje. Naj poudarim ugotovitev policije v poročilu, ki se sklada z mojimi navedbami, in tu bi rad citiral (citiram): »Od odprave obmejnih ukrepov ponovno zaznavamo povečanje prijetih tihotapcev, ljudi z vozili, kar kaže na vračanje trenda.« (Konec citata.) Slovenija ima najdaljšo mejo, ki je obenem tudi schengenska meja s sosednjo državo Hrvaško. Ta meja v določenih koridorjih občin Kočevje, Črnomelj, Ilirska Bistrica predstavlja najbolj obremenjene točke, kjer se nahajajo poti kriminalnih združb nedovoljenih migracij.

Zaradi osebne izkušnje in boljšega poznavanja lokalnega območja se bom v nadaljevanju v zvezi s tematiko posvetil svojemu, ilirskobistriškemu koncu.

Drage kolegice in kolegi, zavedam se, da rek »daleč od oči, daleč od srca« še kako drži. Jaz se s tem problemom soočam vsakodnevno, ker na območju ilegalnih prehodov meje živim. Pri tem vam polagam na srce, problem ilegalnih migracij obstaja in prebivalci ob meji imamo le eno željo – boljše reševanje oziroma delno odpravo tega zelo resnega problema. Na ilirskobistriškem se moji sovaščani soočajo s prenekaterimi vlomi v raznovrstne objekte, v katerih nastajajo velike materialne škode. V gozdovih tudi zaradi nelegalnih prehodov meje ostajajo velike količine smeti. Samo v predogled in osvetlitev problema, Komunala Ilirska Bistrica je v zadnjem času uspela počistiti za več kot 12 ton smeti; to ni železo, kolegice in kolegi, ampak plastenke, vrečke, spalne vreče, oblačila, lahke smeti. Da o morebitnem varnostnem in zdravstvenem vprašanju pri čiščenju teh odpadkov sploh ne govorimo. Še enkrat bi rad poudaril, kolegice in kolegi, poglejte debelino teh poročil občinske uprave Ilirska Bistrica, 12 ton lahkih smeti zaradi ilegalnih migracij – predstavljajte si, kakšen kup smeti je to!

Iz vseh naštetih razlogov vam moram še enkrat povedati, kaj si želi večina občank in občanov v Ilirski Bistrici – želijo si večjo prisotnost Slovenske vojske, ki bi imela tudi večja pooblastila. To si želijo. Njih ne zanima politika, želijo si, da bi se tudi tu v hramu demokracije zmenili in jim pomagali. Ali bo to člen 37a, b ali c ali katerikoli drug, če mi verjamete ali ne, njih to ne zanima, in lahko jih greste tudi vprašati in vam bodo vsi znali enako povedati. Slovenski vojski zaupajo in zaupamo, ker Slovenska vojska je ena in edina, ne glede na to, katera vlada je na oblasti. In mi nismo osamljen primer. V Sloveniji je še ogromno mejnih občin, občank in občanov, ki mislijo podobno. 38 županov od vseh 43 obmejnih občin - če si pogledamo tule zemljevid in vse obmejne občine - se strinja, da bi imela vojska večja pooblastila pri pomoči policiji pri nadzoru meje s Hrvaško. To predstavlja 88 % vseh županov na hrvaško-slovenski meji.

Kolegice in kolegi, spoštovane državljanke in državljani, mi, prebivalci ob meji, na ta velik problem ne gledamo skozi politične oči, saj tu živimo, in si delimo le željo po čimprejšnji rešitvi problematike. Ne problematiziramo, kako bi to rešili, ker vemo, kaj v tem primeru deluje, saj zaupamo pripadnikom Slovenske vojske v njihovi vlogi pomoči policiji pri nadzoru meje. Obmejni prebivalci se vojske ne bojimo, ampak jo pozdravljamo. Slovenska vojska so naši bratje in sosedje in bodo varovali vse nas na schengenski meji in posledično tudi vas v notranjosti. Zato bi rad tu izrabil priložnost in celoten odbor povabil na teren - tu bi proceduralno uporabil 49. člen Poslovnika Državnega zbora, ki daje to možnost, da si odbor zadevo bolje in pobliže ogleda na terenu – in si obravnavano problematiko na lastne oči ogledamo na terenu. Le tako bomo lahko spremljali pravilne odločitve v zvezi z obravnavano tematiko. V poročilu sem bil zelo pozoren tudi na priložene dejavnike, ki bodo pomembno vplivali na nadaljnji razvoj nezakonitih migracij v Republiki Sloveniji. Ne pozabimo na razne diaspore in posledično delovne migrante, ki so navedeni v poročilu in zaradi katerih lahko stanje na Balkanu drastično zaniha. V poročilu me najbolj skrbi razpoloženje Turčije v odnosu do EU in ugodne vremenske razmere za ilegalne prehode. To zdaj vidimo že v podatkih za maj 2020, še bolj pa vidimo to v podatkih za zadnje dni, s katerimi smo bili tudi pred kratkim na tem odboru seznanjeni. Pomembna je nenazadnje tudi situacija v Italiji, ki zaradi spremenjenih zdravstvenih razmer ne velja več za tranzitno državo.

Iz vseh naštetih razlogov in ugotovitev v zaključku poročila bi rad spet citiral poročilo: »Na podlagi doslednega razvoja nezakonitih migracij, razpoložljivih podatkov in informacij ter poznavanja zakonitosti na področju nezakonitih migracij in ob upoštevanju razmer v izvornih, tranzitnih in ciljnih državah pričakujemo, da se bo obseg nezakonitih migracij postopoma povečeval.« (Konec citata.) Zato moji predlogi in želje občank in občanov obmejnih občin niso brezpredmetni, ampak jim je treba prisluhniti, jim pomagati in jim vrniti občutek varnosti. Varnost, kolegice in kolegi, mi tu v Državnem zboru občutimo, preprosti človek pa ima občutek, da je prepuščen samemu sebi. Sosednje države, kot sta Avstrija in Italija, imajo boljši odnos do svoje lastne vojske in bistveno spremljajo odnos do nezakonitih migracij ter sprejemajo izjemno restriktivne ukrepe. Kolegice in kolegi, skupaj poskrbimo, da ne bomo gasili požarov, ampak bomo proaktivno pristopili k reševanju problema.

Hvala za pozornost.