Govor

Spoštovani, vsem prav lep pozdrav! Hvala za udeležbo. Začenjam 26. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, ki je bila dvakrat prestavljena zaradi posebnih okoliščin. Danes lahko ugotovim, da smo sklepčni in da ni nobenega problema za to sejo. Obveščam vas, da so se za sejo opravičili gospa Sluga, gospod Koražija, gospa Sukič in gospod Kramar. Mag. Dejan Kaloh nadomešča poslanko Eleno Zavadlav Ušaj in poslanec Leon Merjasec nadomešča poslanko Suzano Lep Šimenko. Vsem še enkrat prav lep pozdrav!

Glede na to, da v zvezi z dnevnim redom v predvidenem roku ni bilo predlogov za njegovo spremembo, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – POROČILO O NEZAKONITIH PREHODIH HRVAŠKO-SLOVENSKE MEJE.

Najprej kot predlagatelj nekaj besed uvoda.

Glejte, vedno znova se pojavi utvara, da je problem ilegalnih migracij rešen. Seveda ta problem ni rešen, še zdaleč ni rešen in še mnogo let ne bo rešen. Problem Evrope je, da ima pač premajhno nataliteto, in Evropa in Slovenija sta pred tisto dilemo, ali odpirati meje ali pa imeti ustrezno družinsko politiko. Osebno mislim, da bi morali imeti ustrezno družinsko politiko in da je vse treba narediti v tej smeri, potem bi mnogi problemi, s katerimi se soočamo, od vprašanja pokojnin pa tja do vsega drugega, predvsem pa do ohranitve civilizacijskih norm in naših držav, sploh ne bili pod vprašajem. Glede na to, da je situacija v Evropi in Sloveniji taka, kot je, pa so ilegalne migracije postale realnost, predvsem zato, ker evropska skupnost kot celota ni bila in, žal, tudi še vedno ni sposobna zares dosledno zapreti in zaščititi zunanjih meja. Ta problem se potem prenaša na članice; spomnim se leta 2015, ko sem svaril, če se ne bo branilo zunanjih meja, se bo začelo postavljati znotraj ograje med posameznimi članicami. Danes je vse to že zdavnaj realnost. Realnost pa je, da vse to ne pomaga, kajti te ilegalne migracije se spodbujajo na različne načine. Predvsem je to postala ogromna industrija, pri kateri mnogo ljudi zelo dobro zasluži; to je seveda zelo sramoten zaslužek, nezakonit, zaslužek z uničevanjem civilizacije, s trpljenjem in uničevanjem človeških življenj, ampak to je realnost moderne Evrope.

Kar se tiče migracij v minulem letu, so bile rekordne. Bilo je okoli 16 tisoč zajetih ilegalnih migrantov po vdoru preko meje na ozemlje Republike Slovenije. Januar in februar letošnjega leta sta bila potem še mnogo bolj intenzivna po vdorih ilegalnih migrantov, za skoraj 100 % več kot lansko leto. Potem je prišlo do padca in pri marsikomu - mnoge razprave so bile tudi v Državnem zboru – je nastal napačen vtis, pač zaradi okoliščin »lockdowna«, kot se je temu reklo, oziroma omejenega gibanja zaradi pandemije korone, da problem usiha oziroma da problema ni več. No, ta utvara se je razblinila minuli mesec, kajti v mesecu juniju - tega v tem gradivu še ni, so pa podatki zdaj že dosegljivi in jih bo podrobneje predstavil potem predstavnik ministrstva oziroma Vlade Republike Slovenije, gospod Kangler -, no, ampak ti podatki so zelo zaskrbljujoči. Lansko leto je bil v primerjavi s prejšnjimi leti junij daleč najbolj rekorden mesec. Letos je po številu zajetih ilegalnih migrantov število še za približno polovico večje, kot je bilo sicer rekordnega junija lani. Če se bo ta trend nadaljeval, potem bo seveda številka 20 tisoč in več zanesljivo dosežena in presežena. Poleg tega se pa postavlja tudi vprašanje, kaj in koliko je tistih, ki jim uspe, bodisi sami bodisi s pomočjo tistih, ki z njimi služijo, kakorkoli se jim že reče, iti preko meje, da se izognejo kontrolam in zajetju na ozemlju Republike Slovenije. V tem primeru je treba zelo jasno opozoriti, da posebej Italija je zelo nezadovoljna s stanjem. V enem primeru so zajeli kar 160 oziroma če sem precizen, 161 ilegalnih migrantov naenkrat, kar je seveda zelo veliko in pove, da je ta problem izjemno pereč in izjemno hud. Vse to ima vse tiste posledice o katerih smo že mnogokrat govorili. Prvi in najpomembnejši je seveda varnostni element. Varnost za vse tiste, ki tu živimo, za državljanke in državljane Republike Slovenije, ki se pač postavlja pod vprašaj. Ravno tako se spravlja v nevarnost tudi vse tiste, ki so udeleženi v tem procesu. Po drugi strani pa je treba vedeti, da v sedanjih razmerah pač pandemija grozi, da pluskne preko meje tudi na ta način. Se pravi, če so meje propustne, če se uspejo ilegalni migranti prebiti na ozemlje Republike Slovenije in potem zlorabljati še postopek za azil, potem je to seveda nekaj kar je veliko finančno breme za Republiko Slovenijo in to v času, ko se Slovenija sooča in e bo še mnogo bolj soočala v naslednjih mesecih s prihajajočo gospodarsko krizo, ki bo rezultat sedanje pandemije, ki je zajela ne samo našo državo in njene sosede, ampak praktično ves svet. To je globalni problem in cele pač dele ekonomije praktično v tem trenutku stojijo, kaj bo s turizmom, kaj bo s avtomobilsko industrijo, mimogrede naš največji izvozni partner je Nemčija, pa 70 % tega izvoza je vezanega na avtomobilsko industrijo, ki praktično stoji. Vse to seveda da vedeti kakšne težave bodo za Slovenijo v naslednjih mesecih. Slovenija torej tukaj nima nobene rezerve več, da bi ravnala neodgovorno do svojih državljank in državljanov in mora storiti vse, da se meje maksimalno zaščiti, tako zaradi ekonomskih razlogov kot seveda tudi zaradi varnostnih, zaradi pandemije in zaradi vsega drugega ker vsi vemo, da prihaja z ilegalnimi migranti. Ne pozabiti, da je samo 10 dni približno minilo od dne, ko smo imeli četrto obletnico dejstva, ko je bil na slovenskem ozemlju z mačeto umorjen s strani islamističnega migranta pač slovenski policist Damir Golobič. Poleg tega smo bili priče v minulih letih nekaterim spolnim deliktom, posilstvom, tudi dvojnim, nasilnim, mnogim poskusom umorov, hudemu nasilju, krajam, ropom. Vse to so seveda realnosti in že zdavnaj ni več tiste naivnosti kot je bila nekoč, ko so prihajali prvi ilegalni migranti in so mnogi govorili, da so to ubogi begunci in da jim je treba pomagati in podobno. Danes je to industrija, še enkrat povem, in ogromen zaslužek za vse tiste, ki v tem sodelujejo. Industrija, ki je sramotna in ki ji je treba narediti konec. Dokler se Evropa ne uspe poenotiti dovolj na tem problemu, da bi bila učinkovita, zaenkrat se bojim, da to še kar nekaj časa ne bomo videli, je seveda treba storiti vse, da se opremo na lastne sile. To pa pomeni, da je treba zaščititi svoje meje, da se je treba zavedati, da ima vsak državljan, vsaka državljanka, vsak otrok, vsaka ženska, vsak pripadnik ranljive skupine, čisto vsak, ki tu živi vso pravico do varnosti in do osebne integritete. In da nobena pravica nobenega tujca, nobenega ilegalnega tujca ne more biti nad to pravico. Se pravi, to je naloga s katero se tudi danes soočamo in zaradi katere sem tudi to sejo sklical. Predlagam pa, da na koncu, sedaj bi dal seveda naprej besedo predstavniku Vlade, se pravi gospodu Kanglerju, državnemu sekretarju, potem v kolikor bo on želel lahko še drugim vabljenim na sejo, ki so prišli z njim, potem pa na koncu predlagam, da sprejmemo dva sklepa. Prvi je preprosto seznanitveni sklep. Cilj današnje seje je tudi to, da se pač ne bo več dalo manipulirati s številkami. Se spomnim nekaterih razprav, najbrž se jih vsi spomnimo tam v Državnem zboru, ko smo operirali s številkami, ki so se razlikovale za, milo rečeno, nekajkrat. Danes bodo tu realne številke, tiste, ki so danes s strani policije, se pravi s strani Vlade Republike Slovenije in za katerimi stojijo uradne institucije in da se tudi na ta način nalije čistega vina javnosti. Drugo pa predlagam, da na koncu sprejmemo sklep v obliki priporočila, ker je pač to pristojnost našega delovnega telesa, več ne moremo, da damo priporočilo Vladi Republike Slovenije, da gre ponovno v aktivacijo 37.a člena. Razlogi za to so, prvič, drastično povečanje števila ilegalnih migracij in napovedi služb, ki napovedujejo, da se bo to v naslednjih tednih še stopnjevalo. Dejstvo je, da je na Balkanu po ocenah nekje med 100 do 160 tisoč ilegalnih migrantov že v tem trenutku, vsi pa vemo, da Turčija še vedno uporablja migrante tudi za izsiljevanje Evropske unije, če pošteno povemo, in da tudi denar, tudi tisti dodatni denar, ki je bil poslan Turčiji, ni preprečil, da bi ona dosledno izvrševala svojo stran dogovora in te migracije zaustavljala kot nekoč. Ravno nasprotno, v nekaterih primerih, vemo, je prišlo dobesedno do napada na zunanjo mejo Evropske unije, se pravi, na grško mejo, in da so tam tudi pri streljanju in pri metanju solzivca in še čem bili udeleženi tudi nekateri s strani Turčije in to oblečeni v uniforme. Po drugi strani je treba vedeti, da slovensko policijo čakajo izjemno težki izzivi v naslednjih dneh in tednih. Dejstvo je, da so očitno prehitro odprte meje - pač, vsa Evropska unija je želela reševati turizem - naredile svoje. Slovenija je bila izjemno učinkovita pri omejevanju korone oziroma epidemije na svojem ozemlju. Žal se zdaj ta pljusk z žarišč na Balkanu širi na Hrvaško in tudi v Slovenijo. Vsi vemo, da je to število čedalje večje in da se izda dnevno na desetine, stotine odločb o karanteni. In vse to bo treba nadzorovati. Zato je za policiste dodaten izziv nadzor na meji in tudi nadzor znotraj nad izvajanjem tistih predpisov, ki omogočajo, da sicer družba normalno funkcionira; če ta sistem odpove, potem bomo spet priče »lockdownu« oziroma različnim omejitvam, česar si, upam, ampak res iskreno upam, nihče ne želi, kajti to je za ekonomijo izjemno, izjemno težek udarec. Zavedati se je treba, da že to, kar je bilo v prvih mesecih letošnjega leta, bo bremenilo družbeni bruto proizvod po ocenah nekje 6 do 8 %, če se ta stvar še zavleče in učinki krize pri naših poslovnih partnerjih, smo izvozno usmerjena država, bodo verjetno dodali še nekaj procentov. Če pa pride do ponovne zaustavitve oziroma »lockdowna«, potem pa bo kriza taka, da bomo to zelo, zelo s skrajnimi napori samo še lahko obvladovali, tega si pa res nihče ne želi. Zaradi tega ta dva sklepa tudi predlagam hkrati v razpravo.

Besedo dajem državnemu sekretarju, gospodu Francu Kanglerju.