Nič hudega. Predsednik, hvala za besedo. Vsem skupaj lep pozdrav.

Sedaj je tudi meni všeč. Imel sem podobno vprašanje. Kdo je avtor tega uvoda oziroma tega zapisa? Upam, da to drži, da ste to vi, predsednik. Morate pa se zahvaliti strokovnemu sodelavcu ali znotraj poslanske skupine ali pa komu drugemu, ki se je, moramo priznati, kar potrudil, da je obrazložil namene spremembe Poslovnika Državnega zbora.

Drugo kar se tiče spreminjanja poslovnika. Mislim, da sem tretji mandat član Komisije za poslovnik in v prejšnjem mandatu, ko je to komisijo vodil gospod Vatovec smo bili zelo aktivni. Ne samo pri samih sejah Komisije za poslovnik, ampak tudi tiste skupine, ki je pripravljala na podlagi, mislim, da več deset let, pripomb tako strokovnih služb, samih poslancev, tako iz koalicije, opozicije, pa tudi vseh ostalih, ki sodelujejo pri delu Državnega zbora, da smo skušali narediti, upam, da čimbolj prebaven poslovnik, da ne gre v škodo opoziciji, da ne gre v korist vsakokratni koaliciji, da imajo tudi vsi ostali možnost sodelovanja in kar je ključno, da delo Državnega zbora na vseh področjih teče nemoteno. Mislim, da smo naredili kar solidno delo. Seveda pa je še vedno možnost izboljšanja, zato bi drugič predlagal, če že pridejo nove pripombe, novi predlogi, da se jih enkrat v doglednem času da vse skupaj na plan. Ampak še enkrat, nisem zagovornik, da vsak mandat dvakrat ali trikrat spreminjamo poslovnik, kljub temu, da je to živa tvorba, ker imamo potem očitno probleme z delovanjem Državnega zbora ne pa s samim poslovnikom. Sam nisem ravno naklonjen prevečkratni spremembi poslovnika.

Tretja stvar glede prenormiranosti. Lahko se strinjamo, da imamo morda kakšen zakon preveč, da imamo neumnosti, ko iz nekega resnega sistemskega zakona vzamemo ven eno poglavje in naredimo nov zakon, naredimo potem na podlagi zakonov preveč uredb in preveč pravilnikov, o čemer je že govoril kolega Han, ampak osebno mislim, da če bi dodali to novo dikcijo k 115. členu poslovnika, da ne bi v nobeni, saj sam ne vidim, konkretni stvari zaobšli to prenormiranost katero se, vsaj takšna je moja informacija v tem trenutku, poleg vsega ostalega zelo resno ukvarjajo na Vladi oziroma v strokovnih službah, ki so za to pripravljeni sodelovati tudi poslanci. Vsaj v koaliciji smo dobili nalogo, da pogledamo po svojih področjih, resorjih, kje nas čevelj žuli, kje vidimo prenormiranost ali v samih zakonih, ki jo je veliko. Predvsem pa je te prenormiranosti veliko v podzakonskih aktih, ne samo v uredbah, predvsem v pravilnikih. Mislim, da so pravilniki tisti, ki bi jih moral vsak minister v prvi pol leta temeljito prečesati. Ne zaradi vrednostne (nerazumljivo), ampak zaradi popolnim nesmislov, kajti ko sem bil predsednik Odbora za kmetijstvo ne morem verjeti s kakšnimi, pa si bom drznil reči, idiotizmi sem se ukvarjal, ker je v kakšnem pravilniku določeno točno koliko centimetrov mora biti kakšna stvar, kako dolga mora biti, kaj vse mora biti in so kmetje spraševali, če kdo od teh, ki so pripravili te pravilnike kdaj se sploh s tem v realnosti ukvarjajo ali pa je kakšen sorodnik tega uradnika pripravljal predpise zato, da je potem ta sorodnik dobil ravno to delo oziroma to nalogo, da je potem v imenu oziroma za državo naredil.

Kar se tiče prenormiranosti še enkrat mislim, da ta nova dikcija ne bi prinesla nič dodanega. Ko gledamo 115. člen, ko v tretjem odstavku zapiše kaj vse uvod obsega in imamo to presojo posledic na posamezna področja. Mislim, da smo veliko naredili tudi v prejšnjem mandatu, da poleg presoje administrativnih posledic, torej to kar danes govorimo, smo že vnesli v sam poslovnik in tudi poleg vseh ostalih presoj tudi prikaz sodelovanja javnosti pri pripravi predloga zakona. Zato res ne vidim dodane vrednosti, če bi dali teh novih sedem ocen: potrebnost, sorazmernost, odgovornost, dostopnost, enostavnost, transparentnost, spoštovanje, upoštevanje načela samoomejevanja. In če ste, gospod predsednik, kot avtor napisali teh sedem načel, mislim, da bi vsak zakon vsaj v uvodu bil vsaj nekaj strani debelejši, ne bi pa nič prinesel. Mislim, da sama Vlada, ne glede na to kakšna je po svoji sestavi, vse to že dela. Recimo načelo potrebnosti pravnega urejanja. Nujnost poglobljene analize politike, iz katere izhaja vprašanje kaj in zakaj je potrebno narediti pregled obstoječega stanja, zakonodaja, vzroki, načini urejanja. To imamo. Vzroki, cilji, načini so potem v sami zakonski dikciji že urejeni.

Kar se tiče pa nujnost poglobljene analize politike. Mislim, da to na vsakem ministrstvu upam, da naredijo preden se uradniki na pobudo ali ministra ali pa nekoga drugega pripravljajo napisati kakšen zakon.

Pa še to bom rekel. Pa ne da se hvalim, ampak kar nekaj let sem bil strokovni sodelavec Poslanske skupine SDS in ko smo, takrat ko smo bili v opoziciji, dobili nalogo, da skupaj s poslanci pripravimo zakone, nismo zakone pisali kar na blef, češ en člen napišeš, obrazložitev, ki je ponavadi bolj kot ne kopi pejst člena in to je to. Rabili smo poglobljeno analizo: mednarodno, finančno, kako je z ostalimi resorji in vse ostalo, da smo prišli do enega teksta, pa tudi če smo včasih spreminjali samo en člen določenega zakona. Mislim, da kdor se resno pripravlja k spremembi zakonodaje, to poglobljeno analizo opravi.

Kar se tiče načela samoomejevanja. Odgovorno odločitev za urejanje družbenih razmerij. Tukaj pa smo, z vsem spoštovanjem, že malo na tistem kaj vse lahko napišemo. Družbena razmerja. Mislim, da vsakokratni opoziciji verjetno ne bo všeč kar bo takratna vladajoča koalicija zapisala pod načelo samoomejevanja, ker bi rekli, da se tega ne držite.

Kot rečeno načelo sorazmernosti, presoja upravičenosti, primernosti in proporcionalnosti predpisovanja obveznosti. Kdor prebere uvode samih zakonov mislim, da je to že notri.

Načelo odgovornosti. Organi ravnajo po pravilih stroke. Večinoma zakonov napišejo uradniki na ministrstvu. Upam, da na ministrstvih so uradniki, ki se imajo oziroma so za stroko. Če niso strokovnjaki, potem vemo kakšna je naloga ministrov, da pač te uradnike ne glede na njihov položaj oziroma njihovo nalogo ali premesti ali pa kar je sicer čudna nenavada v Sloveniji tudi odpusti.

Načelo dostopnosti. Jasni, splošni, razumljivi predpisi, ki onemogočajo različne tolmačenja. Mislim, da vsi poslanci, ne glede na sestavo Državnega zbora upamo, da so zakoni jasni, splošni in razumljivi in da ne omogočajo različna tolmačenja. Ko pride pa tista dikcija v členih, ki se glasi Prehodne in končne odločbe, ko napišemo: natančnejša merila in ostali določi minister z podzakonskim aktom. Ravno tisti uradniki, ki so pripravljali zakone, potem naredijo takšne zadeve, da potem prihajajo ljudje k nam v poslansko pisarno in rečejo kaj pa ste to sprejeli. Ponavadi še enkrat sploh nismo sprejeli neumnosti v zakonu, ampak smo napotili na podzakonski predpis, da se to uredi, kjer so potem ti isti uradniki, ki bi morali stvari reševati, problem zakomplicirali.

Načelo poenostavitve. Upam, da vsakokratna Vlada, katerakoli že je, tudi mi sledimo, da so zadeve čimbolj enostavne.

In na koncu načelo transparentnosti. Predstavljanje politike čim širši javnosti. Še enkrat bi spomnil na podalinejo alineje: Prikaz sodelovanja javnosti pri pripravi predlogu zakona. To že obstaja.

Tako z vsem spoštovanjem, gospod predsednik oziroma avtor te pobude, sam ne vidim dodane vrednosti. Če pa govorimo o prenormiranosti pa mislim, da jo prav ta predlog tudi prinaša, zato sam osebno ne bom podprl pobude za spremembe in dopolnitve Poslovnika Državnega zbora. Hvala.